Parodontalna bolezen je najpogostejša oblika bolezni obzobnih tkiv in obenem najbolj razširjena bolezen današnjega časa, pravi stomatologinja mag. Patricia Marčetić, dr. dent. med., iz Zagreba, ki je tudi specialistka za zdravljenje parodontalne bolezni. »Zanimivo je, da smo danes v državah z dobro organizirano zobozdravstveno zaščito skoraj povsem izkoreninili karies, obenem pa je največja težava v stomatologiji postala parodontoza, ki nastane kot posledica motnje hkratnega delovanja bakterij v ustni votlini in obrambnega imunskega sistema,« pravi. Dejstvo je, da v naših ustih živi več kot 350 vrst bakterij, vsaj za 20 pa lahko z gotovostjo trdimo, da povzročajo parodontalno bolezen. Glavni vzrok tako za karies kot za parodontozo je neustrezna ustna higiena, ko ostankov hrane in plaka z zob ne očistimo temeljito in tako v naših ustih nastaja čedalje več bakterij. Zaradi prisotnosti preveč bakterij v ustih se odzove imunski sistem in zaradi hkratnega delovanja, ko bakterije napadajo, organizem pa se brani, najprej pride do vnetja obzobnih tkiv in pozneje tudi do vnetij v tistem delu, ki podpirajo oziroma držijo zobe. Bolezen obzobnih tkiv poteka počasi: ob zobu nastajajo žepki, v katerih se nabirajo bakterije in jih počasi in vztrajno poglabljajo. Takšno delovanje bakterij, če jih ne odstranimo, lahko v najslabšem primeru vodi v popolno izgubo obzobne kosti, zato zobje na koncu izpadejo.
Čeprav nismo vsi enako dovzetni za razvoj parodontalne bolezni, poleg genetske predispozicije obstajajo tudi nekateri drugi vzroki, se ta lahko pojavlja pri ljudeh vseh starosti, pravi Marčetićeva. »Zanjo zboli približno 35 odstotkov ljudi, starejših od 30 let, nemalokrat pa imajo prve znake lahko tudi otroci. Dobrih 63 odstotkov ljudi ima blago obliko, preostalih 37 pa ima že napredno oziroma zelo agresivno obliko. Pri ljudeh, starejših od 40 let, je prav bolezen obzobnih tkiv glavni vzrok izgube zob.«
To dokazujejo številne študije, zadnji podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima parodontozo že vsak šesti prebivalec Evropske unije.
S parodontozo povezane bolezni
Da je res pomembno, da pravočasno odkrijemo njene prve znake, kaže tudi to, da je prav parodontalna bolezen povezana z nekaterimi drugimi sistemskimi boleznimi. Poveča lahko tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in bolezni dihal, pri nosečnicah pa lahko povzroči tudi predčasen porod otroka s prenizko porodno težo.
»Pacienti s parodontitisom imajo dvakrat večje tveganje za nastanek koronarne bolezni srca in tudi srčnega infarkta ter trikrat večjo možnost, da bodo doživeli možgansko kap, kot preostali. Prav tako lahko bakterije zobnega plaka pri starejših in težje bolnih povzročijo vnetje pljuč,« pravi Marčetićeva in navede rezultate novih raziskav, ki dokazujejo, da neustrezna ustna higiena lahko zviša tveganje za razvoj demence in erektilne disfunkcije ter impotence pri moških, mlajših od 30 in starejših od 70. Parodontoza se pogosteje pojavlja pri ljudeh z revmatološkimi boleznimi.
Pomembno je vedeti, pravi sogovornica, da so parodontalne bolezni progresivne in se njihov razvoj sicer lahko upočasni, zelo težko pa se povsem pozdravi, saj obzobnih tkiv, ki so uničena zaradi njih, največkrat ni mogoče obnoviti. »Pacienti velikokrat pridejo v ordinacijo prepozno, ko se njihovi zobje že majejo, in se ne zavedajo, da so jih tako za vedno izgubili in da ne obstaja način, da bi jih lahko ohranili. Prav tako se ne zavedajo, da je obnova izgubljenih zob in obzobnih tkiv ter kosti zelo kompleksna in zahtevna ter, ne nazadnje, tudi zelo draga, saj zahteva še vedno za marsikoga predrago kirurško zobno protetiko,« pravi sogovornica in poudari, da je še kako pomembna preventiva, ki pomeni ustrezno ustno higieno in reden obisk zobozdravnika. »Parodontozo lahko preprečimo, če jo odkrijemo pravočasno, ko se bolezen še ni povsem razvila, zato vsem priporočam, da svojega zobozdravnika obiskujejo najmanj na šest mesecev, in to redno.«
Zobni plak in zobni kamen Plak je mehka in lepljiva rumenkasta snov, ki nastaja že nekaj minut po umivanju zob in se čvrsto prime zoba, posebno ob robovih zobnih tkiv. V plaku (zobni oblogi) se gojijo številne bakterije, ki ustvarjajo kislino. Plak je kiselkast, organizem ga hoče s sedimentacijo mineralov iz sline nevtralizirati, in tako se plak postopno spreminja v zobni kamen. Ta nastane v sedmih dneh in sam po sebi ne povzroča vnetja, ki vodi v parodontalno bolezen, je pa odlična podloga za bakterijska vnetja. Ko mikroorganizmi iz plaka zaradi številnosti in agresivnega delovanja premagajo obrambni mehanizem organizma, sledi razvoj kariesa in parodontoze. |
