Raziskave kažejo, da nepravilna prehrana pri otrocih povzroča neosredotočenost, agresijo in hiperaktivnost. Ta negazirana brezalkoholna pijača z okusom pomaranče s sladili brez energijske vrednosti je lahko simbol sodobne prehrane. Takrat so strokovnjaki, ki so komentirali vest, dejali, da lahko tartrazin (E102) – rumeno barvilo, ki se največkrat uporablja v brezalkoholnih pijačah –, ki je bil med drugim naveden na etiketi soka, povzroči alergijske odzive.
Nadalje beremo o strupenih okraskih za torte, ki so jih morali odstraniti s prodajnih polic, in sicer zaradi ugotovljene prisotnosti barvila eritrozin (E127). Uporaba tega barvila ni dovoljena. V podobnem času je do nas prišla tudi knjiga Friedricha Klammrodta, ki je sicer že leta 2001 z naslovom Prehrana i poremećaji u ponašanju izšla na Hrvaškem. Problem je večji, kot si sploh upamo misliti.
Hvala, tega ne bom
Ta nemški učitelj iz obmorske regije v severozahodnem delu države je pri svojih otrocih v začetku 80. let opazil nekatere vedenjske motnje. Odločil se je narediti eksperiment in leta 1985 je vsa družina radikalno spremenila svojo prehrano. Z jedilnika je izločil čokoladne
kosmiče, ribje palčke, juhe iz vrečke, kokakolo ipd. Ni minilo veliko časa, ko se je vedenje otrok začelo izboljševati. Pokazali so večjo voljo za učenje in višjo koncentracijo. Avtor je začel tudi pri sebi opažati, da njegova depresija izginja. Pot raziskovanja se je šele začela. Je mar mogoče, da se lahko pozdravimo s preprostim »ne« prehranskim strupom?
Dvajset let pozneje je tudi laična javnost priča spremembam vedenja otrok. Starši, učitelji in stroka negodujejo zaradi motenj pozornosti, agresije, hiperaktivnosti. Kot največje zlo sodobnega časa avtor izpostavlja sladkor in umetna barvila v hrani; nič manj škodljiv ni cel niz umetnih arom in drugih dodatkov ter številne brezalkoholne pijače, ki danes agresivno preplavljajo trg.
Sladkor, stran!
Ena od večjih posledic tovrstnega hranjenja je minimalna cerebralna disfunkcija (MCD), ki zajema vrsto vedenjskih učnih in finih motoričnih motenj, ki jih pripisujemo odklonskemu možganskemu delovanju pri normalno ali višje inteligentnem otroku. Značajski simptomi so hiperkinetičnost, motnje pozornosti, impulzivnost, spremenljivost razpoloženja in storilnosti ter perceptivno-motorične motnje.
Če bi otroku z MCD nehali ponujati aditive in sladkor, bi naredili že zelo veliko. Vendar pa pri tistih, ki imajo zaradi bolezni resno porušeno presnovo, to ne bo dovolj. Dieta za zdravljenje MCD vsebuje popolno opustitev prazne industrijske prehrane ter popolni prehod k uživanju svežih in naravnih živil. To je pravzaprav dober načrt, ki bi se ga lahko držale tudi družine, ki (še) ne čutijo težav.
Agresija propagande
»Pogosto se v trgovinah ne da dobiti zdrave hrane,« zapiše Klammrodt v knjigi, »v vaški trgovini si včasih lahko kupil smetano, ki so jo redno dobavljali iz bližnje domače mlekarne. Ker teh danes ni več, se ljudje zadovoljujejo s pasterizirano smetano, ki je na voljo povsod. Veliko jih greši tudi zavoljo reklam. Ena od škodljivih je recimo tista, ki hvali Milchschnitte kot zdrav obrok za otroke. A to ni nič drugega kot škodljiva slaščica s preveč sladkorja in številnimi umetnimi dodatki.« Čas je, da odpremo oči in postanemo pametni potrošniki.
