ZDRAVJE

Urjenje spomina in koncentracije

Objavljeno 08. september 2016 13.40 | Posodobljeno 08. september 2016 13.42 | Piše: Klavdija Miko

Stres ni dober za nič

Izguba spomina je lahko posledica pomanjkanja vitaminov, bolezni ščitnice ali pretiravanja z alkoholom.

Spominske funkcije s starostjo pešajo, vendar je upad odvisen od različnih okoliščin in ne zajame vseh spominskih funkcij enako izrazito. Kateri so temelji dobre psihofizične sposobnosti?

HRANILA

image

S pitjem vode, vsaj dveh litrov in pol na dna, se izboljša koncentracija, saj so možgani dobro hidrirani. Seveda tudi s prav odmerjeno kakovostno hrano poskrbimo za boljši spomin. Vitamini iz skupine B, ki vplivajo na spomin, so B6, B12 in folna kislina (B9). Vsebujejo jih temnozelena listnata zelenjava, brokoli, beluši, melone, por, črni fižol in soja ter druge stročnice. Vitamin E je močan antioksidant, ki preprečuje uničenje in propadanje možganskih celic ter podpira hitrost razmišljanja. Užijemo ga v olju pšeničnih kalčkov in mandljih. Poleg tega je dobro, da uživamo hrano z omega 3 maščobnimi kislinami (losos, slanik, skuša). Znanstvene raziskave kažejo, da ginko pomaga pri izboljševanju spomina in razmišljanja ljudem z Alzheimerjevo boleznijo ali vaskularno demenco, saj ščiti živčne celice, ki jih bolezni poškodujejo. Tudi zeleni čaj ima antioksidativne lastnosti.

MOŽGANSKA TELOVADBA

image
Legendarni novinar in voditelj ter velik človek, žal že pokojni Matjaž Tanko je pred nekaj več kot enajstimi leti za Ono o telovadbi tako ali drugače povedal: »Včasih fitnes, poleti plavanje, pozimi smučanje, vse leto tenis, tudi kakšen jutranji tek... ki ga največkrat prešpricam. Enako pomembna, če ne še bolj, se mi v mojih letih zdi možganska telovadba. Najmanj tri križanke na dan na tešče in tudi po jedi, da ne gre vsa kri v želodec.« Znanstvena dognanja kažejo, da se rast živčnih celic ne ustavi s telesno rastjo, temveč se struktura obnavlja, k čemur nedvomno pripomore miselna vadba.

TELESNA VADBA

Redna in zmerna telesna vadba krepi in ohranja mišična tkiva, ki podpirajo kosti in jih zato tudi varujejo, izboljša delovanje celotnega organizma, torej tudi možganov. Ob telesni aktivnosti upada raven stresnega hormona kortizola. Poleg tega raziskave kažejo, da telesna vadba ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo in demenco. Zdravstvena priporočila glede gibanja so: vsaj dvajset minut na dan, najmanj petkrat na teden. Enkrat ali dvakrat na teden naj bi bila vadba napornejša in daljša od pol ure. Dobro je vedeti: pri vsakem športniku je ohranjanje koncentracije pred in med tekmo ključnega pomena za doseganje kar najboljših rezultatov. Zato je Adidas za športnike oblikoval inovativno jopo s kapuco Z. N. E. Hoodie, ki zaradi sestave materiala in dizajna pripomore k zmanjšanju motečega hrupa, minimalizira vizualne motnje in prepreči vse spremljajoče neugodje, zaradi česar se športniki lahko miselno osredotočijo na to, kar počnejo. Z njo optimalni fokus že ohranjajo Goran Dragić, Gareth Bale, Ana Ivanović in drugi vrhunski športniki.

SOCIALNE AKTIVNOSTI

image

Na zmožnost možganov za pomnjenje učinkovito deluje kakovosten počitek. Človekove potrebe po spanju so različne, dognanje o spanju je eno, in sicer, da je to obenem čas, ko se možgani regenerirajo. Menda nekateri raziskovalci uporabljajo celo izraz detoksificiraja, kar pomeni, da se razstrupljajo. Za okrepitev razumevanja sveta in – kar je morda pomembneje – ohranjanje mirne krvi so nedvomno potrebni prijatelji. Stres, posebno nenehen, namreč ni dober za nič, tudi za spomin in hitrost razmišljanja ne. Treba ga je imeti pod nadzorom, povsem izogniti se mu je težko. Seveda vedno šteje osebna izbira, ko gre za socialne aktivnosti. Družba mora ugajati, ujema naj se z značajem posameznika. Individualisti se ne bodo znašli v glasnih skupinah, družabnejši se bodo lažje. V mislih imejmo: ustvarjalno razmišljanje o stvareh, besedni pingpong, sprejemanje novih informacij in dobrovoljnost v družbi iskrivih sogovornikov prinašajo zadovoljstvo in obenem obilje prijetnih užitkov. 

Deli s prijatelji