Urinska inkontinenca je ozdravljiva

Od pet do deset odstotkov populacije pesti urinska inkontinenca (nezmožnost zadrževanja urina), dve tretjini sta starejši od 60 let. Obolenje se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, pri moških in ženskah, a je pri slednjih pogostejše. Motnja ni urgentno stanje, torej ne ogroža življenja pacienta, a jo moramo vseeno zdraviti, saj je zaradi nje lahko močno okrnjena kakovost življenja: vpliva na samopodobo in uveljavljanje človeka v družbi. Urinske inkontinence nihče ni vesel in vsekakor negativno vpliva na emocionalno stanje pacienta, meni Davor Ćosić, dr. med., spec. urologije, sodelavec Diagnostičnega centra Bled. »V začetku se pacienti težko sprijaznijo s to motnjo in se poskušajo pozdraviti. Pri zelo starih in dementnih pacientih pa so plenice sestavni del nege za urinsko inkontinenco, včasih hkrati tudi za inkontinenco blata.«

Pomoč

Ločimo več tipov inkontinence. Stresna urinska inkontinenca pomeni uhajanje urina med dejavnostjo, denimo med kihanjem, smejanjem, kašljanjem, dvigovanjem bremen ali poskoki. Urgentna pomeni uhajanje seča, ko človek začuti potrebo po uriniranju, voda mu začne običajno uhajati že na poti do stranišča. Tretji tip je mešana inkontinenca, ki pomeni kombinacijo prvih dveh, četrti prepolnostna oziroma overflow inkontinenca, ki je redka in pomeni nenehno uhajanje manjših količin urina, običajno v povezavi z oviro odtoka urina iz mehurja, najpogosteje zaradi prostate in oslabelosti mišic mehurja. Za katero trpite, bo s pregledom določil zdravnik, ki bo obenem izločil morebitno drugo motnjo ali bolezen ter izbral tudi najučinkovitejše zdravljenje. Toda ljudje redko poiščejo pomoč zdravnika; nekateri menijo, da je to naravni del staranja, drugim je o tegobi nerodno govoriti, tretji so prepričani, da za težave ne obstaja zdravljenje.

A obstaja. »Urinsko inkontinenco je mogoče ozdraviti, vendar za vse oblike ozdravitev žal ni mogoča,« pravi urolog: »Pri stresni urinski inkontinenci, ko so okvarjene mišice zapiralke (sfinkterji) sečnika, najprej poskušamo s konservativno terapijo oz. keglovimi vajami za krepitev mišic medeničnega dna. Če konservativno zdravljenje ni uspešno, se lahko pri stresni urinski inkontinenci tako pri ženskah kot moških izvajajo operativni posegi. Pri urgentni inkontinenci oz. pri čezmerno aktivnem sečnem mehurju se lahko izvaja zdravljenje z zdravili in maksimalnimi elektrostimulacijami ali elektromagnetnimi stimulacijami mišic medeničnega dna. Pri določenih nevrogenih disfunkcijah sečnika in zelo starih pacientih je zdravljenje urinske inkontinence neuspešno in v teh primerih uporabljamo pripomočke, kot so urinske predloge, plenice in urinal kondom. V skrajni sili se zaradi lažje nege pacienta uvaja stalni urinski kateter, vendar je v takih primerih pogost uroinfekt.«

Preventiva

Vzrokov za pojav urinske inkontinence je več. Mehur s staranjem izgublja elastičnost in sposobnost krčenja, prav tako izgubljajo moč podporne mišice, mišice medeničnega dna. Tudi postmenopavzalne hormonske spremembe pri ženskah pospešijo nastanek motnje. Dejavniki tveganja so poleg starosti in spola še število in vrsta porodov, čezmerna telesna teža, kronični kašelj (kajenje), težji fizični napor, bolezni živčnega sistema (multipla skleroza, možganska kap, poškodbe hrbtenjače, demenca), tudi nekateri posegi ali zdravila, ki motijo normalno delovanje mehurja (antipsihotiki, nevroleptiki, diuretiki, pomirjevala), alkohol, kofein. »Stresno urinsko inkontinenco je pri ženskah mogoče preprečiti oz. vsaj odložiti, če ženska ne dviguje težjih bremen in če preventivno izvaja vaje za krepitev medeničnega dna, keglove vaje,« svetuje Ćosić. Pri moških se stresna inkontinenca urina po navadi pojavlja po operacijah na prostati, nadaljuje sogovornik: »Zmanjšanje inkontinence urina je v tem primeru odvisno od operativne tehnike med posegom, vendar noben operater pred posegom na prostati ne more zagotoviti, da po posegu ne bo inkontinence urina.«

Pomagamo si z zdravim načinom življenja, in to še preden bi se utegnila razviti inkontinenca. To vključuje uravnoteženo prehrano in dovolj gibanja, izogibanje snovem, ki bi utegnile dražiti mehur, denimo alkoholu in kavi ter ostro začinjeni hrani, cigaretam (zaradi kašlja), pa tudi nekaterim zdravilom, a to po posvetu z zdravnikom. Poleg tega naj se ženske ustrezno pripravijo na menopavzo, in sicer s krepitvijo mišic medeničnega dna. »Za preprečitev stresne urinske inkontinence se je treba izogibati dvigovanju težjih bremen oziroma fizičnim aktivnostim, pri katerih napenjamo trebušne mišice. Pri urgentni se je treba izogibati zvoku šumenja vode, dotiku z vodo in mrazu. Uživanje večjih količin tekočine in terapija z diuretiki tudi lahko vplivata na večji obseg urinske inkontinence,« sklene Ćosić.