Spoznanja biomedicine in biotehnologije počasi zastirajo mejo med živo in neživo naravo. Iz raziskovalnih ustanov v bolnišnice prihajajo vedno boljši nadomestki naših udov in organov. V bližnji prihodnosti bodo bionični udje vse bolj podobni pravim, v naših telesih pa bo vse več naprav, ki bodo nadzorovale delovanje organov. Običajna zdravila bodo nadomestila biološka, opešane organe bodo zamenjali zanesljivejši nadomestki.
Bionični organi
Bionika je mlada veda, ki ji sodobna tehnologija omogoča, da posnema delovanje živih bitij. Prvi bionični organ, umetno uho, so naredili pred dobrimi štirimi desetletji. Umetni ušesni polži, ki pošiljajo signal neposredno v slušni živec, lahko danes delno obnovijo sluh mnogim gluhim ljudem. Pred štirimi leti je britanski zdravnik pacientu vstavil prvo bionično oko iz silikonskega čipa; to lahko danes pomaga predvsem ljudem, ki so skoraj slepi, vendar še razločijo predmete in črte. Bionični vid postaja stvarnost, kar dokazuje tudi uspeh skupine raziskovalcev s sydneyjske univerze New South Wales. Razvili so namreč napravo, ki jo bodo na prvih pacientih začeli preizkušati že prihodnje leto. Investicija, s katero bodo izdelovali napravo, je stala dva milijona evrov. Njihovo bionično oko se nekoliko razlikuje od evropskega. Tudi tu okvarjeno mrežnico nadomešča vsajeni mikročip z 98 elektrodami, ki je povezan z zunanjo napravo. Kako zadeva deluje, je ponazorjeno na skici.
Razločijo predmete
V tem primeru ne gre niti za umetno mrežnico niti za sistem, ki okvarjeno mrežnico preskoči in impulze neposredno pošlje možganom, temveč za kombinirano metodo. Pacientova mrežnica mora imeti vsaj nekaj zdravih celic, ki pri tem pomagajo. Če je ta zdrava, fotoreceptorji sami spremenijo svetlobo v električne impulze, ki se v možganih potem spremenijo v sliko predmeta. Pri okvarjeni mrežnici fotoreceptorje nadomesti mikročip, medtem ko pri boleznih, ki poškodujejo optični živec, povrnitev vida ni mogoča.
»Naša naprava je upanje za skoraj slepe bolnike, ki imajo hudo očesno bolezen retinitis pigmentosa. Pomagala jim bo, da bodo lahko razločevali predmete in se sami gibali, kar jim bo bistveno olajšalo življenje,« pravi profesor Gregg Suaning, vodja raziskovalcev z univerze New South Wales. Njihovo bionično oko bo cenejše od evropskega, ki stane približno 80.000 evrov.
Avstralski raziskovalci se ukvarjajo tudi z razvojem bolj zapletene naprave, ki bo omogočala skoraj popolno vrnitev vida. V sklopu združenja Bionic Vision Australia pripravljajo napravo z več kot tisoč elektrodami, ki bi jo vsadili na mrežnico in z njenim delovanjem ljudem poskušali vrniti vid. Če bo šlo vse po načrtih, jo bodo začeli preizkušati že prihodnje leto.
| V laboratoriju ustvarjeno oko Na japonskem raziskovalnem inštitutu Riken so iz mišjih zarodnih matičnih celic s posebnim koktajlom kemikalij in hranil ustvarili zasnovo očesa. Če bi se ta postopek izkazal za zanesljivega tudi pri poskusu s človeškimi zarodnimi matičnimi celicami, bi bilo tako pridobljeno očesno tkivo primerno za transplantacijo. Ker se človeška očesna mrežnica razvije podobno kot mišja, bi ponovitev poskusa s človeškimi zarodnimi matičnimi celicami lahko prinesla rešitev tudi za ljudi. Pred leti so celice očesne mrežnice pravkar rojene miši uspešno presadili odrasli miši, zato nekaj podobnega pričakujejo tudi pri zasnovi očesa. |
