Upanje v boju proti alzheimerjevi bolezni

Znanstveniki, ki so sodelovali v največji in najdaljši raziskavi učinkov resveratrola pri ljudeh z blago in zmerno obliko alzheimerjeve bolezni, so se dokopali do spodbudnega odkritja, da lahko sestavina, ki jo (v majhnih količinah) najdemo v rdečem vinu, grozdju, malinah in temni čokoladi, upočasni napredek te za zdaj neozdravljive degenerativne bolezni.

Čisti resveratrol

Dr. Scott Turner, profesor nevrologije in direktor programa za motnje spomina na medicinskem centru Univerze v Georgetownu, je z ekipo sintetiziral čisti resveratrol, ki v takšni obliki še ni dostopen na prostem trgu, za kar so potrebovali posebno dovoljenje ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA). Kakor je opisal v članku, objavljenem v strokovni reviji Neurology, je polovica izmed 119 moških in žensk z blago ali zmerno obliko omenjene bolezni eno leto prejemala od 1000 do 2000 miligramov resveratrola na dan, druga polovica pa placebo. Na koncu leta je Turnerjeva ekipa primerjala rezultate kognitivnih testov in ocen, kako samostojni so bili bolniki od začetka do konca študije.

»Moja največja mora je bila, da se pacienti, ki so jemali resveratrol, ne bi v ničemer razlikovali od tistih, ki so dobivali placebo, in da ne bi ugotovili nič posebnega. A to se ni zgodilo. Mislim, da je to zelo zanimiva snov, zato bi jo lahko farmakološko obdelali ter razvili terapijo.«

Pri skupini, ki je jemala resveratrol, se raven beljakovine beta amiloid, glavne sestavine plakov, ki jih najdemo v možganih bolnikov z alzheimerjevo boleznijo, v krvi in spinalni tekočini po enem letu ni spremenila, pri skupini, ki je dobivala placebo, pa so izmerili manjšo raven tega proteina. Padec beta amiloida je namreč znak poslabšanja demence; kakor domnevajo znanstveniki, se to zgodi zato, ker z napredovanjem alzheimerjeve bolezni v možganih nastaja več plaka, zaradi česar se manj proteina izloči v telo.

Skupina, ki je prejemala resveratrol, je imela tudi nekoliko manjšo prostornino možganov, kar je v primeru alzheimerja dober znak, saj ta povzroča vnetja in otekanje, ki lahko še bolj ovirajo nevronske povezave. Še spodbudnejše je dejstvo, da so bolniki, ki so jemali resveratrol, lahko še naprej sami opravljali nekatera dnevna opravila, kot je oblačenje ali umivanje, oziroma so to počeli z manj napora.

Rdeče vino ni rešitev

Kako resveratrol dejansko vpliva na alzheimerjevo bolezen, še ni popolnoma jasno. Turnerjeva ekipa se ga je lotila proučevati, ker aktivira beljakovine, imenovane sirtuini, iste proteine, ki jih aktivira tudi kalorična restrikcija, se pravi dieta, pri kateri človek uživa le dve tretjini normalne količine kalorij. Z raziskavami na miših se je pokazalo, da se lahko s tovrstnim stradanjem prepreči ali odloži številne bolezni, ki jih prinese starost, kakršna je tudi alzheimerjeva. A za ljudi je takšna dieta preprosto pretežka, poleg tega pa ni dokazov, da bi imela podobne rezultate.

Dr. Turner opozarja, da ugotovitve njegove ekipe še ne pomenijo, da je rdeče vino zdravilo za alzheimerjevo bolezen. Količine resveratrola, ki so jih jemali pacienti, so bile ekstremno visoke – najvišji odmerek bi bil enakovreden tisoč steklenicam rdečega vina.

Poleg tega nadomestki resveratrola, ki so trenutno dobavljivi na prostem trgu, po besedah dr. Scotta Turnerja niso »regulirani in ne vemo, koliko čistega resveratrola je dejansko v njih. Potrebnih bo še veliko raziskav, da bomo ugotovili, ali dejansko deluje in kako ga uporabiti v obliki bolj učinkovitih zdravilih proti alzheimerjevi bolezni.«