Smo sredi sezone prehladov, različnih viroz in gripe. Odrasli povprečno zbolimo za prehladom od dva- do štirikrat, otroci celo od šest- do osemkrat na leto. Ker se prehlad lahko razvije v hujšo bolezen, kot je na primer vnetje sinusov, je pomembno, da smo na to pozorni in se začnemo zdraviti čim prej, da preprečimo zaplete.
Prehladi so najpogostejši v jesensko-zimskem času, navadno zbolimo zaradi oslabljene telesne odpornosti, ker ne zaužijemo dovolj svežega sadja in zelenjave, se več zadržujemo v zaprtih prostorih in premalo gibamo na svežem zraku. Oslabljen organizem je lahka tarča najrazličnejših virusov, ki so vzrok za številne viroze, tudi prehlad. Čeprav smo v stiku z njimi vsi, navadno zboli le slabih 20 odstotkov prebivalstva: predvsem bolj ogrožene skupine, kot so otroci, starejši in tisti, ki že imajo katero kronično bolezen. Pogosteje se pojavlja pri utrujenih in čustveno izčrpanih ljudeh.
Preventiva je najučinkovitejša Pozimi ne pozabimo na dodatek mineralov in vitaminov, predvsem vitamina C (sveže sadje in zelenjava), privoščimo si dovolj počitka, pogosto si umivajmo roke, zračimo prostore in zaužijmo dovolj tople tekočine. To je lahko kamilični, bezgov, lipov ali šipkov čaj. Priporočljive so tudi čajne mešanice iz slezenovca, materine dušice, sladkega korena in komarčka. Na voljo je še prsni čaj, ki je mešanica zelišč in blagodejno deluje na dihala. |
Simptomi in znaki prehlada ter gripe so različni. Medtem ko gripa že prvi dan po stiku z virusom udari z vso silovitostjo in nas kmalu onesposobi, se bolezenski znaki pri prehladnem obolenju pojavljajo počasi in se stopnjujejo. Za gripo velja, da jo spremlja visoka vročina, več kot 38 stopinj Celzija, bolnika mrazi, medtem ko je visoka temperatura pri prehladu prisotna redkeje ali sploh ne. Da imamo gripo, vemo tudi, če nas bolijo mišice in sklepi, počutimo se izčrpane in utrujene ter imamo občutek, da nam bo razneslo glavo. Pri prehladu so simptomi milejši, utrujenost je manjša, popolna izčrpanost je zelo redka. Največkrat ga spremljajo zamašen nos in curenje iz njega, suh kašelj, bolečine v grlu ali žrelu in oteženo požiranje ter kihanje. Ne glede na to, ali smo zboleli za gripo ali smo prehlajeni, moramo počivati. Če prehladno obolenje traja več kot en teden in se pojavijo še bolečine v sinusih ali ušesih, moramo obiskati zdravnika. Tako bomo preprečili morebitne hujše zaplete, kot so vnetje sinusov ali ušes, kar zahteva dolgotrajnejše zdravljenje z močnejšimi zdravili.
Bolje preprečiti kot zdraviti
V boju proti virusnim okužbam lahko pomagajo pripravki z rastlinskimi učinkovinami, ki delujejo tako, da z neposrednim protivirusnim delovanjem ubijajo viruse ali preprečujejo njihovo razmnoževanje. Po zaslugi imunostimulativnega delovanja posameznih učinkovin nekatere celice imunskega sistema laže prepoznajo in odstranijo tiste, v katerih so virusi. Tako je virusna okužba dihal krajša ali se sploh ne pojavi. Znano je, da protivirusno delujejo pripravki iz ameriškega slamnika (Echinacea purpurea). Ti vsebujejo učinkovine, ki podprejo imunski sistem pri okužbi s tipičnimi virusi prehlada in varujejo pred razvojem premočnih simptomov. Nekatere študije kažejo, da lahko učinkovine v ameriškem slamniku omilijo znake akutne okužbe dihal in izboljšajo zdravljenje ter omogočijo, da smo ob koncu viroze brez simptomov, hkrati pa je naš imunski sistem okrepljen.
Virusom se le težko povsem izognemo, saj so zelo odporni, prenašajo se kapljično in ni nujno, da smo manj kot meter oddaljeni od obolelega, ki kiha in kašlja (vedno v robec ali rokav!): v prostoru lahko preživijo tudi do 48 ur, dovolj je že, da smo tam. V le od dveh do štirih urah bodo zagospodarili povsod ter se naselili na površine in predmete, ki jih uporabljamo. Zato je nujna higiena, predvsem pogosto in temeljito umivanje rok. To je skupaj z zdravim in spočitim telesom ter prehrano, bogato z beljakovinami, vitamini in minerali, preventiva pred zbolevanjem. Poskrbeti moramo še za zadosten vnos tekočine, poleg vode lahko pijemo tople zeliščne čaje. Strokovnjaki priporočajo tudi, da vlažimo prostore, saj virus gripe ne prenaša vlage.
Za prehlad ne potrebujemo antibiotikov Zima prinaša večje tveganje za pojav respiratornih obolenj, vnetij zgornjih dihalnih poti oziroma prehlada. Težave se začnejo z bolečinami v žrelu, curenjem iz nosu, kašljem, kihanjem. Po navadi okužbe z virusi pri odraslih in tistih, ki so zdravi, potekajo brez posebnosti, po potrebi jemljemo zdravila proti bolečinam, nikakor pa ne antibiotikov, saj ti ne bodo pomagali. Poskrbeti je treba za dovolj tekočine, najbolje za tople čaje, počitek in higieno rok. Še bolje je prehlad preprečiti, pravijo zdravniki. Prehladni virusi vam ne bodo naredili nobene škode, če boste poskrbeli za dobro obrambo telesa in dober imunski sistem z dovolj spanja, raznovrstno prehrano s svežim sadjem in zelenjavo, bogato z vitamini in minerali. Pomembna je tudi telesna dejavnost, a pretiravati ne smemo, zlasti ne na prostem in v mrazu. Če boste zmerni, boste čili ter zdravi zakorakali v pomlad. |
