Znanstveniki z univerze Stanford so izumili bionično oko, ki energijo za svoje delovanje črpa iz okoliške svetlobe. Večina tovrstnih naprav, ki so bile v uporabi doslej, je odvisna od baterij, ki jih namestijo v okolici ušesa, najsodobnejše umetno oko pa dobiva energijo od posebnih očal, ki jih mora pacient nositi.
Ta na umetno mrežnico, ki je nameščena v zrklu, spuščajo posebno visoko energetsko obliko svetlobe, ki se po valovni dolžini približuje infrardečemu spektru. Očala zajamejo okolico s kamero, ki sliko pošlje v pretvornik. Svetloba, ki pada na oko, poganja vsadek in mu posreduje podatke, ki jih pacient interpretira kot sliko. Mrežnični vsadki stimulirajo živce v očesu in tako pomagajo bolnikom pri orientaciji in zaznavi okolica.
Naravna svetloba je 1000-krat prešibka, da bi imela dovolj energije za poganjanje vsadkov. Novo umetno oko so preizkusili le pri podganah, kmalu pa naj bi ga začeli nameščati tudi ljudem.