Umetna sladila niso odgovor na debelost

Aspartam, saharin, sukraloza – nadomestki sladkorja imajo veliko imen, vsi pa obljubljajo sladkost brez kalorij, debelosti in povečanega tveganja za razvoj sladkorne bolezni. Toda raziskave, ki so se lotile povezave med umetnimi sladili in hujšanjem, pa tudi študije, ki so se ukvarjale z vprašanjem, ali sladkorni nadomestki pomagajo ljudem, da se izognejo presnovnim motnjam, kot je diabetes, niso istega mnenja.

Dr. Eran Elinav z Weizmannovega znanstvenega inštituta v Izraelu je v članku, objavljenem v britanski strokovni reviji Nature, pisal o tem, kako nadomestki sladkorja dejansko prispevajo k spremembam razgradnje glukoze v telesu. Kako? Umetna sladila se v prebavilih ne razgrajujejo in gredo naravnost v črevesje, kjer deluje na milijone bakterij, ki prebivajo v njem. Ko je dr. Elinav s kolegi skupini prostovoljcev, ki sicer niso uporabljali umetnih sladil, sedem dni dajal nadomestke sladkorja, je pri polovici odkril, da so imeli že po štirih dneh več glukoze v krvi kakor sicer.

»Z genetskim profiliranjem mikrobov smo ugotovili, da izpostavljanje umetnim sladilom neposredno vpliva nanje,« je zapisal Elinav. »Umetna sladila, ki jih imamo za koristna in jih uporabljamo v boju proti debelosti ter vseh zapletih, ki jih ta prinaša, v resnici prispevajo k epidemiji debelosti, ki si jo prizadevamo omejiti.«

Posrkajo jih bakterije

Črevesne bakterije imajo v prebavilih veliko dela, saj iz hrane izvlečejo določene koristne snovi, ki nam, denimo, pomagajo pri preprečevanju razvoja tumorjev. A medtem ko naše telo ne absorbira umetnih sladil, pa jih posrkajo bakterije – in ko se to zgodi, gre lahko tudi kaj narobe. Visoke količine nadomestkov sladkorja lahko spremenijo podobo celih bakterijskih skupnosti, opozarja dr. Elinav, s tem pa se lahko spremeni tudi obnašanje mikrobov, kar lahko privede do pridobivanja telesne teže ali slabše razgradnje glukoze.

Elinavova ekipa je rezultate človeške raziskave preverjala s poskusi na laboratorijskih miših in ugotovila, da so umetna sladila spodbudila razmnoževanje določenega roda bakterij (Bacteroides) in zavirala rast bakterij iz razreda Clostridiales. Bakterije iz prvega roda iz hrane vlečejo energijo in jo kopičijo v obliki maščob. In tako občutek težkega trebuha ni za lase privlečen. Druge raziskave so pokazale, da je manjša raznolikost bakterij v črevesju tipična za debele ljudi.

Presnovne spremembe so bile dramatične tako pri ljudeh kot pri miših. Ko so glodavcem dali saharin, so slabše razgrajevali glukozo. Ko pa so jim dali antibiotike, s katerimi so uravnovesili razmerje bakterij v prebavilih, se je razgradnja glukoze vrnila v normalno stanje. Da bi potrdili hipotezo, da so spremembe v bakterijskih skupnostih res odgovorne za spremembe pri razgradnji glukoze, so v očiščeno mišje črevesje dali vzorec blata ljudi, ki so uživali umetna sladila. In tudi pri živalih so nastale enake težave z razgradnjo glukoze, čeprav niso nikoli zaužile nadomestkov sladkorja.

Vseprisotna sladila

Dobra novica je, da se lahko porušeno bakterijsko ravnovesje v črevesju hitro popravi. Najboljši način za to še ni popolnoma jasen, saj so umetna sladila prisotna vsepovsod v človeški hrani. Po besedah Erana Segala, soavtorja izraelske študije, bi morali izvesti še dodatne raziskave in podrobno proučiti množično, nenadzorovano in neregulirano uporabo umetnih sladil. Kar se tiče Dr. Elinava, ne namerava čakati: ko je videl rezultate svoje raziskave, si je kavo nehal sladiti z umetnimi sladili.