Izsledki raziskave, ki so jih objavili v publikaciji British medical journal, razkrivajo, da celo nizka raven tesnobnosti za 29 odstotkov povečuje tveganje za srčna obolenja.
Študija z univerze Harvard je prav tako našla povezavo med vitalnostjo in stresom. Tamkajšnji strokovnjaki so ugotovili, da je pri optimistično naravnanih posameznikih polovico manjše tveganje za srčno kap kot pri pesimistih.
Povsem jasno
Kronična skrb na človeški organizem deluje zaviralno. Tako z miselnega kot s fizičnega in čustvenega vidika. V stanju kroničnega stresa naše telo proizvaja več stresnih hormonov, ki spodbujajo nespečnost, debelost, ekceme, kvarno vplivajo na spomin in ogrožajo srce.
Kako mu ubežati
Ker je v sodobnem času stresu nemogoče ubežati, ga je treba znati premagovati ali vsaj nadzorovati. Eden od načinov za premagovanje stresa je usvajanje zdravih navad na katerem koli področju življenja: to je lahko zdrava hrana, vadba ali hobi. Če posameznik lahko najde vsaj kanček zadovoljstva v tistem, kar počne, se v njegovem telesu znatno zmanjša količina hormonov stresa.
Osredotočanje na prihodnost
Prav tako se gre vedno osredotočati na sedanji trenutek in prihodnost. Taka miselnost omogoča, da se ne obremenjujemo s preteklostjo, ki je ne moremo spremeniti, zato se raje posvečajmo dejanjem, s katerimi lahko izboljšamo tako počutje kot kakovost življenja.
Poslušanje glasbe
Leta 2013 izvedena raziskava univerze Misuri je pokazala, da poslušanje vesele glasbe v resnici lahko izboljša razpoloženje. »Preprosto se ji prepustite in med poslušanjem ne razmišljajte preveč, raje zraven zapojte in malce zaplešite,« svetuje avtorica poizvedbe, doktorica Luna Ferguson.
Smeh
Da je smeh resnično lahko zdravilo, so dokazali na univerzi Stanford. Povečuje namreč količino dopamina v možganih, ki je zaslužen za izboljšanje razpoloženja. Poleg tega v organizmu dviguje raven kisika, ta pa prežene stres. Nimate razloga, da bi se smejali? Zavrtite si dobro komedijo ali preberite kakšno šalo.
Sprehod po svežem zraku
Znanstveniki z univerze Kalifornija trdijo, da imajo posamezniki, ki se veliko gibajo na svežem zraku in ob dnevni svetlobi, redkeje težave s spanjem, so manj depresivni in tudi produktivnejši.
Čiščenje nereda
Psihologinja Elaine Aron z univerze New York trdi, da nas nered vedno spominja na to, da nam življenje uhaja iz rok. Prav zato se ob njem počutimo slabo. Nihče ne trdi, da bi morali ves dan čistiti, a že s tem, ko vsaj nekoliko pospravite delovno ali domače okolje, se bo razpoloženje izboljšalo.
Objem
Tiffany Film, znanstvenica iz univerze v Miamiju, poudarja, da se ob stisku dveh teles v organizmu zmanjša količina hormonov stresa. Prav tako dotik spodbudi sproščanje oksitocina, ki pozitivno vpliva na razpoloženje. Če tedaj, ko ste napeti, nimate nikogar, ki bi ga objeli, sebi masirajte roke, čelo in vrat. To dokazano zmanjša količino kortizola v telesu in umiri bitje srca.
Razmišljanje o pozitivnih stvareh
Znanstvenica Susan Bail je za Psichology Today povedala, da se je v trenutku tesnobe priporočljivo spomniti na tri pozitivne dogodke oziroma na tri področja, ki jih življenje pelje v pozitivno smer. Osredotočanje na pozitivne misli, na stvari, ki jih imamo radi ter v katerih smo uspešni, slabe misli potisne v ozadje in premaguje stres.
Dajte si duška
Včasih pomaga že, če se nekomu potožite. »V veliko primerih je dobro iz sebe izvreči negativna čustva, kar pomaga vzpostaviti pravo ravnotežje misli,« pravi britanski psiholog Leon F. Seltzer, ki meni, da je včasih resnično koristno nekomu potožiti o težavah. To ne pomeni, da se morate spremeniti v negativca, ki v vsem vidi nekaj slabega, a če gre za resnično zagato, jo je s pogovorom najbolje čim prej ob nekom ubesediti ter s tem znatno povečati možnost, da jo boste tudi premagali.
