Hitrost staranja (vseh organov, tudi kože) je odvisna tako od zunanjih kot notranjih, genetsko določenih dejavnikov. Edith Jošar, mag. farmacije, iz Lekarne Ljubljana, ki veliko ve o skrbi za naš največji organ, je razložila, da se organizem stara zaradi upočasnjene rasti celic in prenašanja napačnih genetskih kod. »Kakovost celičnega materiala je vedno slabša, metabolizem in sinteza sta upočasnjena. Povezava med poroženelo plastjo kože in usnjico postaja vse bolj ravna, zato je stične površine manj. Ker preskrba s hrano poteka prek te mejne površine, je zmanjšana tudi preskrba s hranili. Slabša je tudi prekrvitev. V usnjici nastaja manj kolagenskih in elastinskih vlaken, njihova elastičnost je vedno slabša. Nastaja manj hialuronske in hondroitinske kisline, ki vežeta vlago in jo zadržujeta v koži pa tudi v sklepih, očeh in drugih organih. V globljih predelih kože nastaja premalo lipidov oziroma maščob. Količina lojnic in znojnic kakor tudi njihovih izločkov se zmanjšuje, zato je na koži premalo potrebnega zaščitnega filma.« Zaradi vseh teh procesov je koža tanka, suha, zateguje in srbi, nastajajo gubice, spremenijo se obrisi obraza in videz celega telesa.
Naravnim, genetskim razlogom za staranje kože pa seveda pomagajo še zunanji dejavniki: sončna svetloba, veter, pogosti stiki s kemikalijami, čistili in vodo, kajenje, alkohol, stres, sončenje v solarijih, življenjsko okolje, neuravnotežena prehrana pa tudi napačna ali nezadostna nega, našteva Jošarjeva. »Za primerjavo si oglejte dele telesa, ki so pogosto izpostavljeni bodisi naravnim bodisi umetnim UV-žarkom, in tiste, ki niso. Kaj opazite? Da bo koža tudi v zrelih letih videti negovana, moramo zanjo skrbeti vse življenje. Predvsem je pomembno, da jo zaščitimo pred UV-sevanjem in fizikalno-kemičnimi poškodbami.«
Brez dodatnega izsuševanja
Izjemno izsušeno in premalo mastno kožo ima približno polovica žensk po 50. letu starosti, po 70. pa večina, izvemo od sogovornice. Podobno velja za moške. »Staranja ne moremo ustaviti, lahko pa dosežemo, da se v svoji koži počutimo boljše ali celo zelo dobro. Zrela koža je nagubana, tanka, neelastična, hitro se poškoduje, burno se odzove na neprijetne zunanje dražljaje, zateguje, nagnjena je k vnetju, rdečici in srbenju, zato moramo z njo ravnati drugače kot v mladosti.« Zaradi tradicije ali navad veliko starejših ljudi za nego kože uporablja napačne izdelke, ugotavlja farmacevtka. Namesto trdih mil je treba izbrati nežne čistilne losjone in oljne gele. »Če nismo umazani ali preznojeni zaradi dela, telovadbe, bolezni ali vročine, vsakodnevno umivanje ni potrebno, seveda so izjema pazduhe, noge, roke in intimni predeli. Po umivanju se obrišemo z mehko vpojno brisačo in kože ne drgnemo z grobo tkanino. Ščetk za odstranjevanje poroženelih celic in spodbujanje prekrvitve ter masažnih pripomočkov, ki lahko poškodujejo nežno, stanjšano in izsušeno kožo, ni modro uporabljati. Za odstranjevanje odmrlih poroženelih celic raje uporabite nežen encimski piling.«
Nega je nujna zjutraj in zvečer ter po vsakem stiku z vodo. Sogovornica svetuje uporabo mastnih krem in celo brezvodnih izdelkov, saj tako zmanjšamo izgubo vode. »Negovalni izdelki za zrelo kožo vsebujejo predvsem vlažilce: ureo, hialuronsko kislino, glicerol, vitamin A, vitamin E in strukturne lipide, predvsem ceramide, ki pripomorejo k obnovi kože. Pomembne sestavine negovalnih izdelkov za to starostno obdobje so še z esencialnimi maščobnimi kislinami bogata olja (npr. arganovo, sojino, boragino, svetlinovo), pantenol, antioksidativne učinkovine, kot sta skvalen in koencim Q10, izvlečki iz rastlin z antioksidativnim delovanjem (recimo iz listov zelenega čaja).«
Veliko starejših ljudi ima težave z bolečinami v mišicah, hrbtenici in sklepih, zato pogosto uporabljajo alkoholne losjone za vtiranje. Pomembno je, svetuje Edith Jošar, da jih nadomestijo z masažnimi kremami na mastni osnovi, saj alkohol dodatno izsuši kožo, ta pa je potem še bolj dovzetna za izsuševanje in poškodbe.
Dan – noč
Koža se pred zunanjimi vplivi lažje brani čez dan, saj sta takrat večja tako njen imunski odziv kot metabolizem celic v usnjici, razlaga Jošarjeva. »Priporočljivo je, da dnevna kozmetika podpira delovanje imunskega sistema, da torej vsebuje antioksidativne učinkovine, UV-filtre in podobno. Zaščitna vloga kože ponoči oslabi in izguba vode prek nje je takrat večja. Če kožno bariero zvečer poškodujemo, se obnavlja veliko dlje kot čez dan. To pomeni, da agresivno čiščenje ali piling raje naredimo zjutraj, zvečer pa uporabimo nežnejše čistilne izdelke.« Po drugi strani pa ponoči v koži potekajo obnovitveni procesi v najvišji prestavi, je slikovita sogovornica. »Poveča se metabolizem keratinocitov, vsebnost aminokislin v koži, temperatura kože in mikrocirkulacija, zato je za nočno nego bolj smiselno izbrati mastne in z učinkovinami bogate kreme.«
Klimakterij in koža
Po menopavzi (zadnji menstruaciji v življenju ženske) se v nekaj tednih zaradi drastičnega nihanja hormonov začne opazna sprememba v koži. Edith Jošar: »Vsebnost kolagena v prvih petih letih klimakterija pade kar za 30 odstotkov, zaradi manjše vezave vode v usnjici se zmanjša čvrstost, koža se povesi, spremeni se tudi obris obraza, konture niso več jasne. Klimakterične težave, ki bolj ali manj prizadenejo vsako žensko v tem obdobju (npr. nespečnost, vročinski valovi, depresivno razpoloženje, nervoze), lajšamo s fitoestrogeni, s katerimi nadomeščamo upad hormonov. Ali fitohormoni prehajajo v globlje plasti kože, kar bi lahko s pridom uporabili pri izdelavi negovalnih in kozmetičnih izdelkov, pa ni zadovoljivih dokazov.« Uživanje pripravkov z rastlinskimi hormoni lahko pri zadostni resorpciji izboljša počutje in deluje tudi na kožo, da postane bolj napeta in zadrži več vlage. Pred njihovo uporabo pa je seveda treba preveriti, ali morda ne spadate v katero od redkih skupin, ki tega ne sme jemati. Zato, svetujejo farmacevti, se ponje odpravite v lekarno oziroma se posvetujte z zdravnikom.
