Tudi z vitamini in minerali po pameti

Vitamini so snovi, ki v telesu sodelujejo pri številnih procesih, največkrat se pojavljajo kot kofaktorji pri različnih encimskih reakcijah. Sodelujejo na primer pri obnavljanju kože, skrbijo za pravilno delovanje živcev, možganov, imunskega sistema, nekateri pa varujejo celice pred prostimi radikali. Naše telo jih razen izjem ne more sintetizirati samo, zato jih moramo zaužiti s prehrano. V različnih življenjskih obdobjih je potreba po vitaminih različna, prav tako pa so drugačne potrebe po nekaterih vitaminih pri posebnih skupinah ljudi, na primer pri kadilcih, nosečnicah, bolnikih …

Tudi minerali so življenjsko pomembni in jih telo nujno potrebuje, čeprav zelo malo. Brez mineralov in drugih snovi se telesni procesi na molekularni ravni ne morejo nemoteno odvijati. Zdravje telesa je odvisno od hranilnih snovi, ki jih celice dobijo s hrano. Celice ne morejo shajati brez vitaminov, encimov, mineralov ter beljakovin, škroba, sladkorjev in maščob.

Živila, bogata z minerali, so vrtnine in sadje pa tudi žita, če so pravilno pripravljena. Sadne in zelenjavne sokove so že v preteklosti uporabljali za zdravljenje, preprečevanje bolezni in nasploh za izboljšanje počutja. Zelenjavne in sadne sokove stisnemo iz svežega sadja ali vrtnin in jih nemudoma zaužijemo. Dlje ko so namreč v stiku z zrakom, večje je tveganje, da oksidirajo in fermentirajo, zaradi česar se raven krepčilnih snovi v njih precej znižuje.

Minerali dajejo telesu gradiva

Narava je sok v zelenjavi in sadju spravila v vlakninah. Če stremo vlakna, dobimo sokove, bogate z minerali, prav ti pa po številnih znanstvenih raziskavah in kliničnih izsledkih učinkovito lajšajo ali celo odpravljajo bolezni, ki jim običajna zdravila in terapije ne morejo do živega. Minerali namreč dajo telesu na voljo gradiva, ki jih lahko uporabi, da naravno obnovi oboleli organ, tkivo in mu povrne zdravje.

Vendar pa, opozarjajo zdravniki, ki se opirajo na številne raziskave, je treba biti pazljiv tudi pri konzumiranju vitaminov in mineralov. Dogaja se namreč, da s(m)o ljudje nemalokrat preveč pametni in si najraje kar sami povemo, kaj nam manjka in česa bi bilo dobro pojesti malo več. Zato zagotovo niso odveč priporočila oziroma bolje rečeno opozorila zdravnikov, farmacevtov in nutricionistov, da je treba konzumirati vitamine in minerale vsak dan, količine pa si ne pač ne smemo določati sami, ampak je to treba prepustiti strokovnjakom.

Delovanje vitaminov in mineralov je bolj ali manj medsebojno povezano, zato je najbolje, da jih uživamo z živili, zatrjujejo zdravniki in nutricionisti in v en glas dodajajo, da se včasih zgodi, da so potrebe po določenih skupinah pač nekoliko večje, zato je potreben dodaten vnos teh s prehranskimi dodatki oziroma dopolnili. Oboje je najbolje uživati, če to oceni osebni zdravnik, saj je napačen vnos teh snovi lahko škodljiv.

Dobimo jih iz živil

Vitamine in minerale vsebujejo skoraj vsa osnovna, nepredelana živila; torej zelenjava, sadje, olja, žita, meso in živalski izdelki. Pomembno je vedeti, da so nekateri vitamini občutljivi za zunanje dejavnike okolja – svetlobo, kisik ali toploto pa tudi na mehansko obdelavo. Tako na primer rezanje zelenjave na koščke povzroči večje izgube vitaminov. Zato, pripročajo nutricionisti, je živila dobro uživati čim manj predelana in prekuhana ter kar se da sveže pripravljena.

In še ena morda malo manj znana zanimivost: novorojenček s seboj na svet prinese tudi nekaj mineralov, na primer železo, ki mu zadoščajo za prvih nekaj mesecev življenja, potem pa jih mora v zadostni količini dobiti iz hrane.

Za zdrav organizem

Za ohranjanje in vzdrževanje zdravega organizma potrebujemo vitamine A, B, C, D, E, K, od katerih sta B in C topna v vodi, preostali pa v maščobah. Pri vnosu vseh moramo biti pazljivi, opozarjajo zdravniki. Še posebno pri tistih, ki so topni v maščobi, saj se lahko pri prevelikih odmerkih kaj hitro pojavi zastrupitev. Mineralov je veliko v hrani in so prav tako življenjsko pomembne anorganske snovi, telo pa jih potrebuje le v manjših količinah. Med najpomembnejšimi so železo in cink pa tudi selen in baker.