Pogosto slišimo, da je popitih osem kozarcev, najmanj liter in pol ali dva litra vode na dan, razlog za naše zdravje in splošno dobro počutje. To pravilo večinoma velja za vroče dni, ko gre s povečanim potenjem iz našega telesa tudi več tekočine. Vodo izgubljamo s sečem, z nevidnim izhlapevanjem skozi kožo in dihala in v manjši količini tudi z blatom. Tako lahko z izhlapevanjem in v izdihanem zraku vsak dan izgubimo od 500 do 1000 ml vode, odvisno od klimatskih razmer in telesne aktivnosti. Več je izgubimo pri visokih zunanjih temperaturah, še posebno če je zrak suh, in še več, če smo tudi na višji nadmorski višini. V vročem okolju je lahko gre skozi kožo 500 ml v eni uri! Dodatno se izloča s povečanim znojenjem, ki v ekstremnejših razmerah preseže več kot dva litra in pol na uro. Vendar lahko tekočino zelo hitro nadomestimo s hrano in pitjem. Največ je imajo sveže sadje in nekatera zelenjava: solata ledenka 96 odstotkov, lubenica blizu 100 odstotkov, krompir 80 odstotkov. Tudi meso jo vsebuje in sicer, od 60 do 70 odstotkov, v siru ementalcu je je do 38 odstotkov.
Tako pride v telo več kot dva litra vode in ni nobene potrebe, da zdrav človek pri normalnih obremenitvah in v ne prevročem okolju ob hrani spije več kot liter vode, pravijo strokovnjaki. Če jo kdo, ki je zdrav, vseeno popije toliko ali več na dan, ni škodljivo, posebne koristi pa tudi ni od tega.
Pravilo ne velja za vse
Strokovnjaki so si enotni, da moramo v različnih starostnih obdobjih v telo vnesti različne količine vode in torej pravilo, najmanj dva litra na dan, ne velja za vse. Koliko tekočine moramo spiti, je odvisno od več dejavnikov: starosti, načina življenja in prehranskih navad ter telesne aktivnosti. Tako je mora na primer 25-letnik, ki se aktivno ukvarja s športom vsaj trikrat ali petkrat na teden in veliko hodi ali se vozi s kolesom ter ima čez dan večinoma proteinske obroke z manj sadja in še manj zelenjave, vnesti v telo vsaj tri litre tekočine. Kar pomeni, da mora poleg vnesene vode s hrano, ki je približno 600 ml, popiti še dva in pol litra. Nekdo pri 45 letih, ki ni preveč aktiven, ampak je njegova rekreacija le hoja, in še to le občasna, njegova prehrana pa vsebuje veliko zelenjave in sadja, juh, testenin, mesa in rib, naj bi imel dnevno potrebo po vnosu tekočine v telo manj kot dva litra. In ker s takšno prehrano vnese vsaj en liter tekočine, je mora vnesti le še enkrat toliko, da bo zadovoljil potrebo po zadostni količini vode v telesu. Ta potreba pa je pri nekom, ki je star 55 let, njegov način življenja pa je bolj kot ne sedeč, rekreacija redka, na primer enkrat na teden enourni sprehod ali lažje vaje, prehrana revna, z manj sadja in zelenjave, z veliko sladkega in preveč kruha, vsaj dva litra in pol na dan. In če s prehrano vnese približno pol litra vode, je mora vsaj še dva litra popiti, da bodo njegovi organi delovali normalno.
Potrebe po vnosu omenjenih količin so priporočljive za ljudi različnih starosti, ki so sicer zdravi, pravijo strokovnjaki. Poseben režim velja za vse, ki niso zdravi, in tudi za starejše: velika količina vode ali drugih tekočin lahko pri nekaterih stanjih postane celo škodljiva. To so bolezenska stanja, ki se navzven kažejo z otekanjem in oteženim dihanjem, na primer pri bolnikih s srčnim popuščanjem, otekanjem v trebuh in spodnje okončine, pri bolnikih z jetrno cirozo ali generaliziranim otekanjem, pri ljudeh z nefrotskim sindromom, to je boleznijo ledvic s čezmernim izgubljanjem beljakovin s sečem. Pri vseh teh stanjih je potrebno omejevanje vnosa tekočine celo na pol litra na dan, sicer se osnovna bolezen lahko poslabša. Nasvet je, da se vsi, ki imajo kakršne koli težave z zdravjem, o tem, koliko tekočine naj na dan vnesejo v telo, posvetujejo z osebnim zdravnikom.
Strokovnjaki so si enotni, da odgovor na vprašanje, koliko vode potrebujemo, ni preprost in ne more biti črno-bel. Večina jih meni, da je treba biti tudi pri vnosu vode v telo zmeren, tako kot pri drugih stvareh. Dnevno količino popite tekočine je treba prilagoditi posameznikovim potrebam.
Preveč in
premalo tekočine
Ali smo premalo ali preveč hidrirani, lahko z samoopazovanjem ugotovimo tudi sami. Pravilno smo hidrirani oziroma nam tekočine v telesu ne primanjkuje, če se nam sluznica ne razdraži prehitro, na primer, če veliko govorimo, da nimamo ob tem hitro suhega grla. Tudi urin, ki je bister in rahlo rumene barve, kaže, da je v vašem telesu dovolj tekočine za normalno delovanje. Če gremo redno in brez težav na veliko potrebo, kaže, da nismo dehidrirani.
Sami lahko hitro ugotovimo, kdaj nam tekočine primanjkuje oziroma smo dehidrirani. Prvi znaki, ki kažejo, da smo je zaužili premalo, so suha usta in lepljiv jezik pa tudi srbeče in dražeče oči. Primanjkuje nam je tudi, kadar smo bledi in kadar je naš urin izrazito temne barve in smo brez razloga razdražljivi. Preprost način, kako preverimo, ali smo spili premalo, je tudi, da se uščipnemo v kožo na zapestju in držimo pet sekund: ko kožo spustimo, traja več kot pet sekund, da se vrne v prvotno stanje oziroma je enake barve kot prej.
Tudi preveč vode oziroma druge tekočine lahko vnesemo v telo, na to kažeta svetel, skoraj prozoren urin, in to, da moramo (pre)večkrat odvajati vodo. Na preveč tekočine kaže tudi, če nam je slabo in nas zebe, čeprav smo v toplem okolju.
Kdo mora spiti več
To so ljudje, ki delajo v vročem okolju, amaterski in profesionalni športniki, tekači ali kolesarji na daljše proge, ljudje, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi, na primer. Zdravniki k temu spodbujajo bolnike z dokazanimi sečnimi kamni, še posebno če se ti ponavljajo, ter bolnike s pogostimi okužbami sečil. Prav tako je treba k povečanemu in stalnemu pitju spodbujati otroke in starostnike. Glavni razlog za takšno spodbujanje je preprečevanje dehidracije, za katero so starostniki bolj dovzetni. Pri njih gre za zmanjšano vsebnost telesne vode, izgubo občutka za žejo in zmanjšano koncentracijsko sposobnost ledvic ter s tem težje ledvično varčevanje z vodo. Če je starostnik pokreten in ima dostop do nje, potem se hujša dehidracija le redko zgodi. Posebno ogrožena skupina so slabše pokretni ali celo nepokretni starostniki v domovih za ostarele ali slabše pokretni starostniki, ki živijo sami in če zbolijo za neko vročinsko boleznijo ali črevesno okužbo z drisko. Če negovalno osebje ni dovolj pozorno in takšne bolezni ne prepozna takoj, se lahko že v nekaj dneh pojavi huda, življenjsko ogrožajoča dehidracija. Podobno se dogaja tudi drugim v poletnih vročinskih obdobjih v slabo klimatiziranih okoljih. Tudi takrat je treba spiti več vode na dan.
Voda v človeškem telesu Njena vsebnost je odvisna od starosti in spola, pri čemer je zelo pomembna telesna maščoba. Ob rojstvu je je okrog 70 odstotkov, s staranjem se zmanjšuje in je vedno večja pri moških. Pri odraslem moškem je telesne vode namreč okrog 60 odstotkov telesne teže, pri enako stari ženski pa 52 odstotkov. Vzrok za nižjo vsebnost vode pri ženskah je v večji količini telesne maščobe. Pri starejših ženskah je je le še 45 odstotkov telesne mase. |
