Viroze, ki povzročajo prebavne težave, so v poletnih mesecih pogoste. Nemogoče se je popolnoma zavarovati pred njimi, zato je dobrodošla preventiva: redno umivanje rok, pranje sadja in zelenjave ter nadzor nad hitro pokvarljivimi živili. Poletne virusne in bakterijske infekcije so pogosto posledica nezadostne higiene. Že en okužen človek, ki ne skrbi dovolj za higieno, lahko z nečistimi rokami okužbi hrano ali vodo, mikroorganizmi pa se pri visokih temperaturah hitreje razmnožujejo. Poleg tega smo zaradi vročine pogosto utrujeni in neprespani, zaradi česar lahko pade odpornost in smo bolj izpostavljeni okužbam. Tudi na dopustu, zato nikar ne zanemarimo higiene.
Umazane roke
Poletne viroze najpogosteje povzročajo enterovirusi. Ta skupina virusov se najlaže prenaša z umazanimi rokami, njihov vir je tudi okužena voda, zlasti tista v bazenih, prenašajo se tudi kapljično, torej s kihanjem in kašljanjem. Za okužbe so zlasti dovzetni otroci, stari od 4 do 12 let. Simptomi bolezni dihalnih poti so podobni zimskim virozam: vnetje grla, vročina, ki je lahko visoka tudi do 40 °C, glavobol. Pogostejše so črevesne težave, predvsem obilna driska, ki navadno traja tri dni, ter bruhanje. Okužbe navadno hitro minejo, redkeje se pojavijo hujše oblike.
Pogostejše so zastrupitve s hrano, v kateri se razvijajo bakterije, kot je denimo salmonela. Povzročijo lahko hujše okužbe, nemalokrat je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Najpogosteje se razmnožujejo v hitro pokvarljivih živilih, kot so meso, jajca, mlečni izdelki. Že po nekaj urah izpostavljenosti lahko v solatnem prelivu mrgoli bakterij, a jih niti ne vidimo niti ne okušamo. A kmalu po zaužitju se začnejo težave: bolečine v trebuhu, driska, bruhanje, tudi povišana telesna temperatura.
Zdravimo simptome
Virusne infekcije se zdravijo simptomatsko, kar pomeni, da blažimo simptome bolezni: nižamo vročino, blažimo glavobol, težave zaradi driske lajšamo s pripravki, ki jih kupimo v lekarni. Pri driskah in bruhanju je najpomembneje preprečiti dehidracijo, izgubo tekočine iz telesa. Prav ta dehidracija lahko pomeni glavni zaplet bolezni, nemalokrat sta potrebna bolnišnično zdravljenje in infuzija. Hrana ni toliko pomembna kot zadostno pitje, če bruhamo, seveda po malem, po požirkih. Nekoč je bila svetovana dieta, a je po sodobnih smernicah zdravniki ne priporočajo več, jemo vse, kar nam prija, izogibamo se težki in mastni hrani, surovim in začinjenim živilom. Zdravniki svetujejo uživanje juh, s katerimi se bomo oskrbeli z vitamini in hkrati poskrbeli še za tekočino. Posežemo lahko tudi po probiotikih, ki bodo črevesje vrnili v dobro stanje in obenem poskrbeli za odpornejši imunski sistem. Najbolje jih je začet uživati takoj po pojavu driske in nadaljevati še nekaj dni pozneje.
Pomembna preventiva
Da bi okužbo preprečili, moramo s hitro pokvarljivimi živili v vročini ravnati posebno pozorno, iz trgovine jih domov nosimo v hladilni vreči in jih takoj postavimo v hladilnik. Živila, ki vsebujejo beljakovine, moramo toplotno obdelati, torej skuhati ali speči, večino zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, uničimo s temperaturo nad 70 °C. Če jedi ne bomo takoj zaužili, pa jo čim prej ohladimo in shranimo v hladilniku. Če je le mogoče, se izogibamo surovim mesnim jedem, jajcem, ribam, tudi slaščicam, sem spada tudi poleti oboževan sladoled, in majonezi. Ne pozabite dobro oprati vseh kuhinjskih aparatov in drugih pripomočkov, uporabljajte krpe, ki jih lahko operete pri visokih temperaturah in jih pogosto menjajte. Za pitje in pripravo živil uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodnih sistemov.
