Kolesarjenje po snegu, predvsem po klancu navzdol, ima nekatere specifike. Že po nekaj metrih nam postane jasno, da po celem, globokem in mokrem snegu ne moremo voziti. Lahko vozimo po celcu, če je suh in ne preglobok, s tem da imamo pod njim trdo podlago. Potem gre, in ni lepšega kot če na odprtem travniku, nedolžno belem, še ne shojenem ali zvoženem, zarežemo svojo sled. Navkreber razen po spluženem, tudi zglajenem snegu na žalost ne gre, zato za vzpone iščemo poti in ceste, ki so očiščene. Že nekaj centimetrov svežega snega nam prepreči vzpon, a to za spuste na srečo ne velja. In tu je največja draž zimskega kolesarjenja.
Poti
Po navadi imamo na voljo nekaj deset centimetrov široko pot, ki se je moramo držati, saj nas vsak odmik z nje ustavi. Tam je sneg mehkejši in globlji in sprednje kolo se ugrezne vanj. Težo zato pomaknemo nazaj, nikoli ne sedimo, in razbremenimo tudi sprednje kolo. S tem mu omogočimo, da lepo teče po poti in se ne ugrezne na katerem bolj mehkem predelu.
Ohraniti poskušamo čim več hitrosti, saj se ta zaradi ugrezanja in neravnin na poti takoj zmanjša, ko zapeljemo na položnejši predel. S hitrostjo, ki jo prinesemo, in nadzorovanim poganjanjem kolesa lahko ta del prevozimo brez ustavljanja. Pri tem pazimo, da je sprednje kolo čim bolj »lahko« in se ne pogreza v sneg. Pogled imamo vseskozi usmerjen naprej in ne gledamo sprednjega kolesa.
Ravnotežje, zaviranje, zavijanje, oprema
Na kolesu poskušamo biti čim bolj sproščeni in ves čas lovimo ravnotežje ter prenašamo težo naprej in nazaj, levo in desno – odvisno od tega, kako nam zanaša kolo. Če se le da, se izogibamo ledenim predelom ali zglajenemu snegu, na katerem naše gume nimajo oprijema. Kolo naj bo zaradi boljšega oprijema gum čim bolj pravokotno na podlago.
Zavijanje naj bo brez sunkovitih gibov, bolj z nagibom kolesa kakor z obračanjem krmila. Zaradi drseče podlage je še toliko bolj pomembno, da gledamo daleč naprej in tako prilagajamo hitrost zavojem. Med zavojem na žalost ne moremo popravljati svoje linije, saj nas takoj odnese v smeri vožnje.
Večina izdelovalcev kolesarskih oblačil ponuja goreteksove različice najbolj priljubljenih krojev, a za takšno kolesarjenje lahko brez težav uporabimo tudi tehnična oblačila, ki jih uporabljamo za zimsko pohodništvo ali smučanje. Zelo priporočljivo je imeti rezervni par rokavic, saj so tiste, ki jih imamo oblečene med vzponom, preznojene, med spustom pa postanejo nevarno ledene. Čevlji morajo biti iz neprepustnega materiala, da se nam med spustom ne bo zanohtalo.
