Zdravilišče Radenci, ki letos praznuje zavidljivih 130 let delovanja, velja za enega redkih krajev v Evropi s štirimi naravnimi zdravilnimi dejavniki – mineralno in termalno vodo, zdravilnim blatom in blagim podnebjem ter več kot 250 sončnimi dnevi na leto –, obenem pa je prvo v Sloveniji z verifikacijo za bioklimatsko zdravilišče. Njihova dejavnost obsega zdravstvene in preventivne programe za učinkovito zdravljenje bolezni srca in ožilja, ledvic in sečnih poti, revmatskih obolenj, motenj gibalnega sistema in bolezni presnove, a prva skupina zadnja leta grozi s pravo epidemijo, ugotavljajo.
Najnovejši podatki razbijajo mit
Na nevaren pojav opozarja kardiolog Andrej Vugrinec, dr. med., spec. internist, ki z najnovejšimi podatki razbija mit, da srčno-žilna obolenja doletijo le starejše moške: »V zadnjih desetletjih so srčno-žilna obolenja prevzela neslavni primat glede umrljivosti v zahodnem svetu. Pojav je gotovo kompleksen, zanimiv tudi za sociološke in ekonomske analize, z medicinskega vidika pa gre za vse večjo izpostavljenost posameznikov dejavnikom tveganja za razvoj ateroskleroze. Tu mislimo predvsem na hiter, stresen način življenja s premalo počitka in gibanja, hitro prehrano, debelostjo in kajenjem. Zbolevajo vse mlajši ljudje, v zadnjih desetletjih opažamo tudi vse več mladih žensk, ki so utrpele srčni infarkt, čeprav so sicer v rodni dobi dokaj dobro zaščitene z visokim nivojem estrogenov.« Neverjetni napredki v znanosti danes omogočajo lažje razumevanje pojava nevarnih bolezni, tudi povezanost med dednostjo z našimi psihofizičnimi lastnostmi, nadaljuje: »Gotovo na svet prinesemo v obliki dednega zapisa tudi določena tveganja za srčno-žilne bolezni, na primer, kakšna
bo hitrost sinteze holesterola v jetrih in kakšna bodo razmerja med različnimi frakcijami. V določeni meri je od dednega zapisa odvisno tudi, kako bomo nagnjeni k slabim prehranskim navadam in posledično debelosti ali razvadam, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkohola. Kljub vsemu menim, da lahko človek v veliki meri zavestno obvladuje večino teh tveganj, predvsem ko gre za razvade!« Bolnikom v svoji kardiološki ambulanti ponujajo različne terapije z mineralno vodo, ki širi krvne žile in izboljšuje njihovo elastičnost, kar pripomore predvsem k znižanju in boljši stabilizaciji krvnega tlaka in razbremenitvi srčne mišice, obenem pa čisti telo. Strokovnjaki opažajo predvsem povišani krvni tlak, debelost in povišano raven maščob v krvi, v zadnjih letih, ki jih je zaznamovala tudi ekonomska kriza, pa se k njim zatekajo tudi zdravi ljudje, ki se bojijo za svoj položaj v družbi, nadaljuje Vugrinec: »Njihove težave se kažejo predvsem kot tesnoba ali depresija z neugodnimi občutki v prsnem košu, na primer zbadanjem ali tiščanjem, in previsokim srčnim utripom.«
Z vse večjo ozaveščenostjo se sicer vse več ljudi odloča za preventivne preglede, a žal je med njimi zelo malo mladih, ugotavlja: »Tipična populacija so še vedno aktivni posamezniki srednjih let, mlajših pa ni veliko. Želeli bi, da tudi več mlajših ljudi opravi preventivni pregled, ki lahko opozori že na majhna tveganja za zdravje in nakaže možnosti, kako jih opraviti ali vsaj omiliti.« Preventivi bi nedvomno morali posvečati več pozornosti, poudari kardiolog in opozori na pomen zdrave prehrane po mediteranskem tipu, redne telesne dejavnosti, počitka in izogibanja razvadam: »S telesno aktivnostjo mislimo predvsem na aerobne aktivnosti, hitro hojo ali lahen tek, kolesarjenje in plavanje. Pomembno je, da smo aktivni vsaj pol ure dnevno, večino dni v tednu! Gibanje moramo omogočiti tudi najmlajšim: potrebujejo dovolj časa in prostora za igro, telesno aktivnost jim moramo približati kot nekaj zabavnega in pozitivnega. Pomembno je, da skozi igro osvojijo gibalne spretnosti, kakršno koli priganjanje v športne dosežke v najmlajših letih je izrazito škodljivo.«
Gibanje kot ključna oblika preventive
Dandanes se moramo postavljati po robu tudi pretežno sedečemu, pisarniškemu slogu in poskrbeti za premore z ustreznim raztezanjem, pomembno je še pravilno sedenje. Kot meni Vugrinec, je pri nas iluzorno pričakovati skupinsko telovadbo po kitajskem zgledu, enako velja za premore za kratke spance ali športno dejavnost: »Pri nas to v veliki meri še vedno velja za skoraj bogokletno, saj še vedno gojimo kulturo točnega štempljanja ob prihodu v službo in odhodu domov. A večja težava je, da se sedenje po prihodu iz službe in šole nadaljuje tudi doma. Na vprašanje, zakaj niso fizično aktivni, ljudje po navadi odgovorijo, da nimajo časa. Če bi dobro razmislili, koliko časa namenijo nalivanju betona na možgane z gledanjem resničnostnih šovov, ameriških nanizank in klepetanjem po socialnih omrežjih, bi jim verjetno postalo slabo. Način življenja svojih staršev z veseljem posnemajo tudi otroci, saj je najlažje slediti zgledu lenobe.«
Gibanje kot ključna oblika preventive je seveda nujna tudi v jeseni življenja, a starostniki – kakor tudi preostali – morajo telesne dejavnosti prilagoditi svojim sposobnostim in omejitvam, svetuje kardiolog: »Pomembno je, da je gibanje užitek, da ga občutimo kot prijetno obremenitev brez bolečin. Pri starostnikih je še bolj pomembno, da opravijo občasne preventivne preglede in imajo pod nadzorom morebitne kronične bolezni. Svetujemo jim gibanje, ki preveč ne obremenjuje lokomotornega aparata, na primer hoja, plavanje in kolesarjenje. Predvsem pa naj velja za vse, ne samo za starostnike, da je treba pregnati strahove, se veseliti vsakega dne posebej in uživati življenje!«
