Tudi mladi imajo težave z duševnim zdravjem

Prostovoljni študentski projekt V odsevu je v primerjavi s tujino za zdaj edini, ki na področju duševnega zdravja deluje dolgoročno. Za svoje delo so lani, slabi dve leti po nastanku, prejeli nagrado Mednarodne zveze organizacij študentov medicine, maja letos pa še priznanje evropske zveze.

Projekt V odsevu deluje v sklopu Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS) od septembra 2013. Nastal je na pobudo aktivnega člana projekta Virus (o varni in zdravi spolnosti), ki je želel, da bi podobno ozaveščali tudi o duševnem zdravju in tako pripomogli k destigmatizaciji duševnih motenj. »Pri projektu je aktivnih približno 20 študentov oziroma predvsem študentk medicinske fakultete v Ljubljani. Sodelujemo s študenti psihologije na filozofski fakulteti, še posebno z njihovim projektom Kako si?, pa tudi s strokovnimi delavci, psihiatri (tako z zaposlenimi na katedri za psihiatrijo kot s številnimi drugimi), psihologi in preostalimi, ki se v sklopu različnih organizacij ukvarjajo s problematiko duševnega zdravja,« je povedala študentka medicine Valentina Pevec.

V projektu podrobneje obravnavajo motnje razpoloženja (depresija, bipolarna motnja, samomorilnost, samopoškodovanje), motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, ortoreksija, bigoreksija), psihoze (shizofrenija), anksioznost in odvisnosti. Projekt je predvsem namenjen dijakom, zato se posvečajo zlasti delavnicam na srednjih šolah v Ljubljani in drugod po Sloveniji. »Poklicne srednje šole in gimnazije nas povabijo, da v eni ali dveh šolskih urah dijakom približamo pomen duševnega zdravja. Delavnica je vodena kot pogovor in dijakom omogoča neposredno vključitev v razpravo. Prav tako je interaktivna, dijakom se trudimo v sproščenem ozračju postaviti vprašanja, ki vodijo v miren pogovor o vseh težavnih temah, in jim omogočiti, da jasno izrazijo svoje mnenje, izvedo kaj novega in sami ustvarijo svoje zaključke, pri čemer je vodja samo vir informacij.«

Poleg tega ob svetovnih dnevih posameznih duševnih motenj pripravijo različne dogodke, k svojim stojnicah poskušajo privabiti mimoidoče in tako ozaveščati tudi starejše. »Ob svetovnem dnevu ozaveščanja o motnjah hranjenja organiziramo že tradicionalno Živo knjižnico, na kateri lahko obiskovalci ves popoldan 'listajo' po 'živih knjigah' – se pogovarjajo z ljudmi, ki imajo izkušnje z motnjami hranjenja. Razpisujemo tudi literarni natečaj za srednješolce ob svetovnem dnevu ozaveščanja o samopoškodovanju in likovni natečaj za osnovno- in srednješolce ob mednarodnem dnevu proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. Novembra bomo pripravili že 2. kongres V odsevu – duševne motnje skozi primere, na katerem bodo strokovnjaki z različnih področij spregovorili o nekaterih pogostejših duševnih motnjah.« In katerih je največ? Sodelujoči v projektu odgovarjajo: »Na to je težko odgovoriti, saj večina ljudi še vedno ne poišče pomoči. Ocenjuje se, denimo, da poišče pomoč le vsak peti, ki trpi za depresijo. O tem največ povedo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki med drugim kažejo, da je v Sloveniji zaradi samomora leta 2014 umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk.«

Zmagovalno delo letošnjega likovnega natečaja ob mednarodnem dnevu proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. Foto: arhiv projekta

Ne sodite!

Projekt je pomemben, ker ljudi uči, da pri osebah z duševno motnjo ne pomislijo najprej na stereotip, zgrajen na predsodku, temveč človeka sprejmejo kot sebi enakega in s tem zmanjšajo stigmo. Poleg tega predvsem mlade nauči prepoznati težave in poiskati pomoč tako zase kot za svoje bližnje, pripoveduje članica projekta Alja Lodrant. »Na naš elektronski naslov letno o svojih težavah piše eden ali dva dijaka. V prvem letu delovanja projekta nam je recimo pisal dijak, ki je potreboval psihiatrično pomoč. Obrnili smo se na katedro za psihiatrijo, s katere so nam posredovali kontakt mladostniških psihiatrov in nam opisali, kako priti do njih. Informacije smo posredovali dijaku. Nekaj tednov pozneje nam je sporočil, da ima termin za obisk enega izmed naštetih specialistov, pozneje pa tudi, da sta se uspešno srečala.«

Točne številke, koliko mladih se obrne na izvajalce delavnic po šolah, ne poznajo, vendar niti teh ni veliko. »Mi namreč nismo strokovnjaki, ki bi lahko pomagali, ampak le izobražujemo, mlade in preostale, ki potrebujejo pomoč, pa se trudimo diskretno usmeriti k za to usposobljenim kadrom. Tako na primer ob koncu delavnice vsem dijakom razdelimo listke, na katerih je poleg našega kontakta tudi telefonska številka Telefona za otroke in mladostnike, kamor lahko anonimno pokličejo v stiski.«

V čem je torej projekt drugačen od drugih primerljivih projektov po svetu? »Kolikor nam je znano, je V odsevu še vedno edini prostovoljni projekt študentov medicine, ki na področju duševnega zdravja deluje dolgoročno – do zdaj dobra tri leta, medtem ko so bili drugi zelo podobni projekti izvedeni le kot enkraten dogodek.« Nič nenavadnega torej, da so bili za svoje delovanje nagrajeni. Mednarodna zveza organizacij študentov medicine (IFMSA), največja in najstarejša tovrstna neodvisna svetovna organizacija, dvakrat na leto podeljuje nagrado Rexa Crossleyja. Zaslužijo si jo projekti, ki so v zadnjem obdobju dosegli največje spremembe na lokalni ali mednarodni ravni. »Predstavniki najbolje ocenjenih projektov lahko na generalni skupščini IFMSA svoje dosežke predstavijo tisoč študentom medicine. Na zadnjem srečanju najboljši trije projekti prejmejo nagrado, ki se imenuje po enem izmed ustanoviteljev organizacije Rexu Crossleyju. Avgusta 2015 je na generalni skupščini v Makedoniji to nagrado prejel projekt V odsevu, kar je dodatno potrdilo, da res delamo dobro. Priznanje smo prejeli tudi na generalni skupščini evropske zveze študentov medicine (EMSA) maja letos v Gruziji.«