Ekonomska kriza vpliva na porast psihičnih motenj, na katere ima vpliv stres, ob tem pa se povečuje pojav samomorilnosti, poudarja predsednik združenja psihiatrov Peter Pregelj. Kot je povedal za STA, bolezni, ki prizadenejo osrednji živčni sistem, prizadenejo že vsakega petega Slovenca in so povzročile skupaj že 2,4 milijarde evrov stroškov.
Psihične motnje so posledica ekonomske krize, hkrati pa jo tudi soustvarjajo. Pregelj ob tem poudarja, da je delež sredstev namenjenih odpravljanju teh bolezni v Sloveniji zelo majhen.
Glede na podatke evropske raziskave Cost of Brain Disorders in Europe 2010 se s psihičnimi motnjami srečuje že vsak peti Slovenec, na letni ravni pa povzročajo skoraj 600 milijonov evrov neposrednih zdravstvenih stroškov in posrednih družbenih stroškov.
Zaznan trend večanja števila samomorov
Po podatkih številnih raziskav je bil v času krize ugotovljen porast psihičnih motenj, predvsem tistih, na katere ima vpliv stres. To so predvsem prilagoditvena motnja in razne oblike depresije, je dejal Pregelj. Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. Do krize so opažali postopen upad števila samomorov, v zadnjih letih pa je, kot pravi, mogoče zaznati trend povečevanja števila samomorov. Pregelj je povedal, da je pri samomorilnem vedenju pomemben dejavnik stres, ki ga povzroča okolica. Iz lani opravljene slovenske raziskave je razvidno, da je v regijah, kjer je več brezposelnih, tudi več samomorov.
Na večino psihičnih motenj vplivajo tako dejavniki okolja kot dejavniki, povezani z dednostjo. Pri nekaterih je večji vpliv dednosti, na primer pri shizofreniji ali bipolarni motnji, pri drugih pa je večji vpliv okoljskih dejavnikov, zlasti stresa. To so prilagoditvena motnja, akutna stresna reakcija ali posttravmatske stresne motnje, pojasnjuje predsednik Združenja psihiatrov Slovenije.
Najbolj nujni okrepi še vedno težko izvedljivi
Na katero koli psihično motnjo po mnenju Preglja vplivajo dodatne obremenitve, kot so družinske katastrofe, dolgotrajna brezposelnost, negotova zaposlitev, možnost izgube službe ter tudi pitje alkohola. Vse to povzroča stres, ki vodi do sprememb v delovanje samega osrednjega živčevja ter organizma.
Ljudem s psihičnimi motnjami je mogoče pomagati predvsem s prepoznavanjem samomorilnega vedenja in z napotitvijo na ustrezno zdravljenje. Glede na psihično motnjo so mogoča različna zdravljenja bolnikov, med drugim s psihoterapevtskimi metodami ali zdravljenje z zdravili.
Pregelj opozarja na tri pomembna področja v duševnem zdravju, za katera je še posebej težko zagotoviti primerne razmere za izboljšave položaja bolnikov v trenutnih pogojih slovenske družbe. Ta so stigmatiziranost bolnikov z duševnimi motnjami, prizadevanja za znižanje stopnje samomorilnosti in skupnostna oskrba.
