V knjigi Požgani možgani priznanega ameriškega nevrologa Davida Perlmutterja, dr. med., ki izide jeseni, je veliko poglavij namenjenih tudi holesterolu. Prepričan je, da je ni reči, ki bi bila lahko bolj oddaljena od resnice, kot je mit, da utegnemo živeti dlje in bolj zdravo, če zbijemo holesterol.
»Korelacija z nemastno prehrano in nizko ravnjo holesterola se ne izkazuje zgolj, kar se tiče demence, temveč še pri drugih nevroloških tegobah,« je prepričan avtor. »V nedavnem poročilu, ki so ga objavili nacionalni inštituti za zdravje, so raziskovalci primerjali spominsko funkcijo in holesterolno raven pri starejših preiskovancih. Ugotovili so, da je spominska funkcionalnost ljudi, ki nimajo demence, veliko boljša, če premorejo višjo raven holesterola. V sklepu k temu poročilu jedrnato piše: 'Visok holesterol je povezan z boljšim delovanjem spomina.' V razpravi, ki je sledila, so raziskovalci nakazali, da je 'mogoče, da so posamezniki, ki doživijo več kot 85 let, še posebno tisti z visokim holesterolom, bolj žilavi'.«
Osupljivi izsledki zadevajo tudi parkinsonovo bolezen: »Raziskovalci na Nizozemskem so leta 2006 v American Journal of Epidemiology objavili poročilo, ki je dokazovalo, da so 'višje serumske ravni celokupnega holesterola povezane z znatno zmanjšanim tveganjem za nastanek parksinonove bolezni, kjer je izkazano razmerje med doziranjem in učinkom'. Še novejša je raziskava iz leta 2008, objavljena v reviji Movement Disorders, ki kaže, da so ljudje z najnižjimi ravnmi LDL-holesterola (ali, kot pravijo, 'slabega holesterola') izpostavljeni povečanemu tveganju za nastanek parksinsonovke za približno 350 odstotkov!«
Sleparija stoletja
Leta 1994 je v reviji Journal of the American Medicine izšlo poročilo o preizkusu, v katerem so primerjali starejše odrasle z visokim holesterolom (nad 6,2 mmol/L) s tistimi z normalno ravnjo (pod 5,2 mmol/L). V naslednjih štirih letih so raziskovalci na univerzi Yale merili celokupni holesterol in gostonasičene lipoproteine (HDL) pri skoraj 1000 sodelujočih; prav tako so nadzirali hospitalizacijo zaradi srčnega napada in nestabilne angine pektoris ter stopnji smrtnosti zaradi srčne bolezni in vseh drugih vzrokov. Kaj so ugotovili? »Med skupinama niso našli nikakršne razlike v teh pogledih. Ljudje z nizkim celokupnim holesterolom so imeli prav toliko srčnih napadov in so umirali z enako pogostnostjo kot tisti z visokim celokupnim holesterolom.« Eden od najbolj trdovratnih mitov, ki jih Perlmutter skuša razkrinkati, je ideja, da imajo možgani kot gorivo najraje glukozo: »Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Možgani uporabljajo tolščo z izrednim pridom; upravičeno lahko velja za možgansko 'supergorivo'.«