SMRTONOSNA RAZVADA

Tobak ubije šest milijonov ljudi na leto

Objavljeno 07. junij 2017 21.45 | Posodobljeno 07. junij 2017 21.46 | Piše: Urša Splichal

Vendar bi te smrti lahko preprečili. Brez ostrejših ukrepov in zakonov pa se bo število umrlih zaradi posledic kajenja le še večalo, svarijo strokovnjaki. Tobak – grožnja razvoju.

Foto: Shutterstock

Zaradi posledic kajenja na svetu umre več kot sedem milijonov ljudi na leto (do konca stoletja naj bi bilo žrtev že milijarda), ta smrdljiva razvada pa ni samo grožnja zdravju posameznika, ampak tudi okolju, saj se za proizvodnjo cigaret uničujejo gozdovi in atmosfera, je ob svetovnem dnevu brez tobaka (31. maj) opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

Dolg seznam bolezni

Stroški zdravljenja bolnih in stroški, ki nastajajo zaradi zmanjšane produktivnosti, znašajo približno 1400 milijard dolarjev, kar je okoli 1,8 odstotka svetovnega BDP. »Tobak in kajenje sta grožnja vsem nam,« poudarja direktorica SZO v odhajanju Margaret Chan.

Na svetu je danes 1,1 milijarde kadilcev, kar pomeni, da je vsak peti, starejši od 15 let, kadilec: vsak četrti moški in vsaka 20. ženska. Med njimi je seveda tudi prenekateri Slovenec: v Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, vsak dan umre 10 prebivalcev!

Letos smo v Sloveniji sprejeli nov zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša sodoben in celovit program ukrepov za zmanjševanje uporabe in posledic teh izdelkov. Zakon postavlja osnove za okolje, ki spodbuja nekajenje: tako okolje zmanjša verjetnost seganja po tobačnih in povezanih izdelkih, kar je še zlasti pomembno za otroke, najstnike in mlade. Umrljivost kadilcev je od dva- do trikrat večja od umrljivosti ljudi, ki niso nikoli kadili, je opozorila doc. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik: »Pljučni rak, srčno-žilne bolezni in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) povzročijo največ smrti, povezanih s kajenjem, a seznam se vedno znova podaljšuje.«

V Sloveniji je večina prebivalcev nekadilcev: tri četrtine odraslih prebivalcev ne kadi, potrjujejo najnovejši podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (CINDI) iz leta 2016. »Podatki kažejo, da pri nas kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec. Delež je višji med moškimi kot med ženskami. Višji je tudi med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem, kar pomeni, da so te skupine nesorazmerno bolj obremenjene s posledicami kajenja za zdravje. Tobačnemu dimu je izpostavljena približno tretjina odraslih prebivalcev, približno šest odstotkov več kot pet ur na dan,« je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.

Opustite kajenje

Dolgoročna vizija SZO za evropsko regijo je regija brez s tobakom povezanih bolezni, smrtnosti in zasvojenosti. Osnova za to je Konvencija SZO o obvladovanju rabe tobaka, mednarodna pogodba, ki so jo ratificirale skoraj vse države sveta, v evropski regiji pa 50 od 53 držav in EU. »Noben legalno prodajani izdelek ne naredi toliko škode na svetu kot tobačni izdelki. Vsako leto na svetu ubije šest milijonov ljudi, in če ne bomo ukrepali, bo v 21. stoletju z njim povezanih kar milijarda smrti. Tobačna industrija iz nesreče drugih kuje ogromne dobičke, saj še vedno poskušajo s prikritim oglaševanjem pridobiti vedno nove kadilce, predvsem v nerazvitem svetu, med ženskami, revnimi in mladimi. Za vsakega umrlega kadilca potrebuje vsaj enega novega, da lahko še naprej kopičijo dobiček na račun bolezni in smrti. Pomembno je ustvariti generacijo mladih ljudi, ki ne želijo kaditi, in z ukrepi denormalizirati kajenje, to je z ukrepi v novosprejetem zakonu in dodatnimi ukrepi: prepoved kajenja v prostorih, kjer se zbirajo otroci, programi za preprečevanje kajenja, ki temeljijo na medsebojni aktivnosti med mladostniki, vplivanje na starše, da opustijo kajenje, in spodbujanje družin, da so njihovi domovi brez cigaretnega dima,« je opozoril dr. Tomaž Čakš, dr. med., nacionalni sodelavec SZO za področje obvladovanja rabe tobaka.

Letos smo v Sloveniji sprejeli nov zakon o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša številne nove ukrepe s ciljem zmanjšati uporabo in posledice uporabe tobaka in povezanih izdelkov. Najpomembnejša ciljna skupina so otroci, najstniki, mladi. Pomemben poudarek je treba nameniti tudi aktivnostim in programom za opuščanje kajenja. »Kot pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Klic na svetovalni telefon 080 27 77 je brezplačen. Telefonska številka po novem razširjenem urniku deluje vsak dan, tako med delavniki kot tudi med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro in med 17. in 20. uro,« je povedala mag. Tadeja Hočevar z NIJZ.

Čeprav imamo že več kot pol stoletja nedvoumne dokaze o škodljivih učinkih tobaka na zdravje, kajenje ne upada, še več: smrtnost se povečuje, ker tobačna podjetja agresivno usmerjajo pozornost v nove trge, zlasti v države v razvoju, in nove skupine prebivalstva, predvsem mladostnike in mlade odrasle. Globalizacija in migracije prebivalstva prispevajo k spreminjajočim se navadam uporabe tobaka – netradicionalni izdelki se pojavljajo znotraj regij in prebivalstva, kjer prej ni bilo njihove uporabe.

Šest milijard

Od začetka do konca ciklus proizvodnje tobaka zelo škodi vsem prebivalcem našega planeta, pravi Margaret Chan. Rastlina tobaka potrebuje veliko gnojil pa tudi pesticidov, za 300 cigaret se uniči eno celo drevo, na leto kadilci prižgo več kot šest milijard cigaret, pri čemer se v ozračje sprosti približno 7000 ton kancerogenih kemijskih spojin. Zato SZO poziva k sprejetju ostrejših ukrepov, med katere spadajo tudi prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov ter prepoved kajenja na delovnem mestu in v zaprtih javnih prostorih. Eden najučinkovitejših ukrepov v boju proti kajenju, ki pa se žal najredkeje uporablja, je znatno povišanje cene tobačnih izdelkov ter davka nanje, poudarja Chanova. 

 

Deli s prijatelji