Nova Zelandija in Finska sta si zastavili cilj, da bosta dosegli prevalenco kajenja blizu 0 odstotkov do leta 2025 oziroma 2040. Takšen cilj je mogoče začeti uresničevati šele ob nizki prevalenci kajenja, to je vsaj 15 odstotkov ali manj, ter visoki podpori javnosti in politike, poročajo z Inštituta za varovanje zdravja RS. Kot pojasnjuje Helena Koprivnikar, dr. med., ambiciozne cilje najbolj ovira tobačna industrija, ki se v zadnjem obdobju usmerja predvsem na ženske in dekleta. »Pri svojih pristopih je vedno bolj kreativna, izjemno prilagodljiva in predvideva prihodnje ukrepe na področju nadzora nad tobakom ter se jim v svojih strategijah hitro in že vnaprej prilagaja,« poudarja sogovornica z IVZ in pristavlja, da bodo v središču tokratnega svetovnega dneva brez tobaka učinkoviti ukrepi za zmanjševanje rabe te škodljive substance. Ustavimo marketing tobačne industrije! se glasi letošnje geslo, pod katerim bodo potekale različne dejavnosti za zmanjšanje obsega kajenja tudi v Sloveniji.
Prizadeto celotno telo
Tobak je vodilni preprečljivi vzrok smrti po svetu: vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzroča, umre skoraj šest milijonov ljudi, 2030. bo številka predvidoma dosegla že več kot osem milijonov! Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umre približno polovica rednih kadilcev, in to v povprečju kar od deset do petnajst let prezgodaj, raba tobaka pa škoduje tako rekoč vsakemu organu, opozarja Koprivnikarjeva: »Danes obstaja dovolj dokazov, ki potrjujejo vzročno povezavo med kajenjem in številnimi rakavimi obolenji, kot so pljučni rak, rak ustne votline, glasilk, žrela, obnosnih votlin, nosne votline, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in levkemije, premalo dokazov pa je trenutno na voljo za podobne zaključke o raku endometrija in dojke. Kajenje povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja in je vzročno povezano s koronarno srčno boleznijo in infarktom, možgansko kapjo, aterosklerozo in bolezenskim razširjenjem trebušne aorte. Cigaretni dim povzroča stalno vnetje dihalnih poti, kajenje je najpogostejši vzrok za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pri kadilcu se pogosteje pojavljajo kašelj, povečano izločanje sluzi in oteženo dihanje, pogostejše in resnejše pa so tudi okužbe dihal, vključno s pljučnico, motnje erekcije, siva mrena, nizka kostna gostota, zlomi kolka in razjede želodca pri osebah, ki so Helicobacter pylori pozitivne.« Pri ženskah je kajenje povezano z zmanjšano plodnostjo, kajenje matere med nosečnostjo pa z manjšo rastjo še nerojenega otroka in nizko porodno težo, prezgodnjim porodom, zmanjšanjem pljučnih funkcij pri otroku in nenadno smrtjo dojenčka, še poudarja sogovornica.
Kadi četrtina 15-letnikov
Ne pozabimo, tveganje ni bistveno manjše, če kadimo cigarete z nižjo vsebnostjo nikotina, katrana in ogljikovega monoksida, izjemno nevarna pa je tudi dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu, saj je pasivno kajenje pri odraslih povezano s pljučnim rakom, rakom nosnih sinusov, pojavom astme in poslabšanjem astme ter koronarno srčno boleznijo. Pljučni rak bo že 2015. zelo verjetno postal vodilni vzrok smrti zaradi raka pri ženskah, pri moških pa je že prvi: povzroči 25 odstotkov smrti zaradi raka, a ta delež se počasi znižuje, ugotavlja Koprivnikarjeva. »Podatki iz najnovejše raziskave kažejo, da kadi 24 odstotkov Slovencev, starih od 15 do 64 let, redno jih kadi 19 odstotkov, občasno 5. Kadi več žensk kot moških, deleži kadilcev pa so najnižji med najstarejšimi starostnimi skupinami in med najvišje izobraženimi. Tobačne izdelke kadi tudi 25 odstotkov 15-letnikov!« ugotavlja sogovornica in pristavlja, da se nevarno povečujejo deleži mladih kadilk. »Marketinške aktivnosti tobačne industrije so dokazano ključni dejavnik za kajenje med mladimi pa tudi za preprečevanje opuščanja kajenja in povečevanje potrošnje med obstoječimi uporabniki tobačnih izdelkov. V zadnjem času njihove aktivnosti vključujejo privlačne izdelke z okusi in aromami, še vedno cenovno dostopne izdelke, razstavljanje in oglaševanje na mestih prodaje, sponzorstva glasbenih in modnih dogodkov, prikazovanje prizorov kajenja v filmih in na televiziji, oglaševanje na internetu (družabna omrežja ...) in prodajo prek interneta,« je kritična Koprivnikarjeva. Starost ob začetku kajenja je zelo pomemben kazalnik poznejših kadilskih navad, saj mlajši ko je posameznik, večja je verjetnost, da bo v odrasli dobi redno kadil, da bo razvil dolgoročno zasvojenost z nikotinom, da bo kadil več let in izdatneje, obenem pa bo verjetnost, da bo kajenje opustil, v primerjavi s tistimi, ki začnejo kaditi pozneje, manjša. Slovenski odrasli redni kadilci so večinoma začeli kaditi že v mladosti, z nikotinom pa so zasvojeni že številni današnji najstniki.
Tudi družina in šola
Pomembno zmanjšanje rabe tobaka je mogoče doseči le z izvajanjem nadzora nad rabo tobaka in učinkovitimi ukrepi, ki so se izkazali za uspešne v drugih državah, so prepričani slovenski strokovnjaki: med najvidnejšimi so višanje obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov, prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih, prepoved oglaševanja, promocije in sponzorstva, ozaveščanje o tveganjih rabe tobaka, pomoč pri opuščanju kajenja, nadzor nad vsebnostjo tobačnih izdelkov, omejitve dostopa do tobačnih izdelkov za mlade, spremljanje obsega rabe tobaka in zdravstvena opozorila na embalaži tobačnih izdelkov z jasnimi in neposrednimi sporočili. »Najboljše učinke pri nadzoru nad tobakom dosežemo, kadar skupaj izvajamo celovito kombinacijo navedenih ukrepov, prepovedi pa so popolne in ne delne. V ukrepe morajo biti čim bolj enakovredno vključeni vsi tobačni izdelki pa tudi zeliščni izdelki za kajenje in izdelki, ki dovajajo nikotin, npr. elektronske cigarete,« poudarja Koprivnikarjeva in opozarja, da sta med ključnimi dejavniki ohranjanja ali vzpostavljanja zdravega življenjskega sloga med najstniki tudi šolski in zdravstveni sistem, najmočnejši pa je vpliv vrstnikov.
»Mladostnik bo bolj verjetno kadil, kadar precenjuje obseg kajenja med vrstniki in kadar ima prijatelje, ki kadijo. S povečano verjetnostjo za kajenje so pri mladostniku povezani tudi slabši učni uspeh, negativen odnos do šolanja in težave z vedenjem. Kajenje pri mladostniku napovedujeta še kajenje staršev in sorojencev ter kakovost odnosov v družini ter vzgoja. Na kajenje med mladostniki vplivajo številni individualni dejavniki, med njimi nizek socioekonomski položaj, pozitivna prepričanja o posledicah rabe tobaka, slabe veščine odločanja in samokontrole, raba različnih snovi, nagnjenost k iskanju novih dražljajev, uporništvo, agresivnost, nekatere duševne motnje, nizka samopodoba,« sklene sogovornica.
