Tobak na leto ubije 3600 Slovencev

V Sloveniji tobak vsako leto vzame 3600 življenj, torej deset vsak dan! Globalna epidemija kajenja na leto pokonča okoli šest milijonov ljudi, od tega jih kar 600.000 umre zaradi pasivnega kajenja; do 2030. bodo tobačni izdelki ubili osem milijonov ljudi na leto, še kažejo strašljivi podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Obdavčitve so učinkovite

Zaradi kajenja umre vsak drugi kadilec, mnoge pa nevarna razvada vzame zelo mlade, že po tridesetem letu življenja, znova opozarjajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu brez tobaka, ki ga zaznamujemo vsakega 31. maja. Tokrat bodo znova v središču pobude za ukrepe za zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov: Dvignimo davke na tobak, ob pomembni priložnosti poziva SZO, izkušnje pač kažejo, da kadilce najbolj zaboli udarec po denarnici. »Zvišanje stopnje obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov je najučinkovitejša sestavina celovitih programov nadzora nad tobakom in glede na stroške najbolj učinkovit ukrep. V državah z visokimi prihodki desetodstotno zvišanje cen tobačnih izdelkov privede do štiriodstotnega zmanjšanja potrošnje tobačnih izdelkov in do dveodsotnega znižanja deleža kadilcev, med mladostniki pa do petodstotnega,« je pojasnila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS. Cene tobačnih izdelkov so pri nas še vedno med nižjimi v EU, in kot opozarja Koprivnikarjeva: »Pomembno je, da še naprej redno in znatno zvišujemo obdavčitev in cene tobačnih izdelkov, da bomo dosegli čim večje znižanje potrošnje in posledic rabe tobaka ter cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov. Zelo pomembno je tudi zmanjševanje razlik med cenami različnih izdelkov, ki so pri nas še vedno občutne in zaradi katerih del kadilcev, namesto da se odloči za opustitev ali zmanjšanje rabe, prehaja na druge, cenejše tobačne izdelke.«

Po oceni SZO bi se število kadilcev zmanjšalo za kar 49 milijonov, če bi davek na tobačne izdelke povečali za 50 odstotkov. »To bi v globalnem merilu državam prineslo dodatno 101 milijardo ameriških dolarjev, ta sredstva pa bi lahko porabili za preprečevanje in zdravljenje raka, bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. S tem bi lahko razbremenili finančno podhranjene zdravstvene sisteme,« je povedal vodja Urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša. »Davki naj predstavljajo najmanj 75 odstotkov maloprodajne cene najbolj prodajane znamke cigaret. V evropski regiji SZO imajo takšno obdavčitev v 26 izmed 53 držav članic. V Turčiji so npr. po letu 2008 trošarine na tobak dvignili do 84,2 odstotka maloprodajne cene, ob tem pa uvedli tudi prepoved oglaševanja in kajenja v zaprtih prostorih. Do leta 2012 se je delež kadilcev zmanjšal za kar 13 odstotkov. V Franciji so od zgodnjih devetdesetih let do leta 2005 zaradi dvigovanja davkov potrojili ceno cigarete. Prodaja je upadla za več kot 50 odstotkov. Sledilo je dramatično zmanjšanje umrljivosti mladih moških v starosti od 35 do 44 let zaradi pljučnega raka, saj se je v primerjavi z letom 1996 kar prepolovila.«

Mladi združeni v boju

Toda ne le dvig cen tobačnih izdelkov, potrebni so tudi drugi ukrepi za preprečevanje smrtonosne epidemije, opozarjajo z Ministrstva za zdravje RS. Pobude Evropske komisije in držav članic so se povezale v novi direktivi o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov. »Nova direktiva, ki je postala veljavna 19. maja letos, med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret, kot sta mentol ali vanilja, velika slikovna zdravstvena opozorila, ki bodo morala prekrivati 65 odstotkov sprednje in zadnje strani cigaretnih škatlic, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi čezmejne prodaje tobačnih izdelkov na daljavo, obveščanje o novih tobačnih izdelkih in o vsebnosti tobačnih in sorodnih izdelkov, ureja pa tudi področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje. Države članice bodo imele do 20. maja 2016 čas, da jo prenesejo v nacionalne zakonodaje,« je povedala Nataša Blažko z ministrstva in poudarila pomen tudi drugih pobud za zamejitev kajenja. Naj spomnimo na zvezo Brez izgovora Slovenija, ki je z več kot petdesetimi mladinskimi organizacijami, ki so sodelovale pri pripravi predlogov sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), pripravila Slovenski manifest o tobaku 2014, ki bo v prihodnjih letih izhodišče za merjenje javnega mnenja na področju tobaka med mladimi, predvsem pa kot vizija na poti k Sloveniji brez tobaka. »Ta manifest združuje predloge prek 130 zainteresiranih mladih in njihovih organizacij ter jasno sporoča, da mladi v Sloveniji želimo strožjo tobačno politiko,« je povedal Jan Peloza, predsednik Brez izgovora Slovenija. Nina Rogelj, vodja na področju tobaka v organizaciji in pobudnica slovenskega mladinskega manifesta o tobaku 2014, pa je pristavila: »Zelo smo veseli, da toliko mladih podpira strožje ukrepe na področju tobaka, kar nam, aktivistom, daje velik zagon za nadaljnje delo na tem področju.«

Zakaj kadite?

Pobud in dobronamernih akcij je torej v Sloveniji pohvalno veliko, odločitev o opustitvi kajenja pa je kljub temu za marsikoga izjemno težka. Če se vas ne dotaknejo neskončna zdravstvena tveganja, bi vas morda spodbodel podatek, da za smrtonosno razvado vsako leto odštejete okoli 750 evrov? Da kajenje povzroča prezgodnje staranje kože in neprivlačno rumeno obarva nohte ter zobe? Da zaradi te razvade slabše vonjate in okušate ter da so z dimom prepojena vsa vaša oblačila? Ste se morda kdaj vprašali, zakaj sploh kadite? Če ste se, verjetno niste našli odgovora, morda ste se le prepričali o kakšni znani zablodi. Po drugi strani ne pozabite, da je prednosti opuščanja nevarne razvade resnično veliko, še poudarja Ivanuša: »Že eno leto po prenehanju kajenja se pri bivših kadilcih tveganje za koronarno srčno bolezen zmanjša za 50 odstotkov v primerjavi s kadilci. Pet do 15 let po prenehanju se tveganje za kap izenači s tveganjem za kap pri nekadilcih. Deset let po tem dejanju se tveganje za raka pljuč zmanjša za polovico v primerjavi s kadilci. Zmanjša se tudi tveganje za številne druge vrste raka (usta, grlo, požiralnik, mehur, maternični vrat in trebušno slinavko).«