Rak dojke je zelo heterogena bolezen. Predstavlja veliko skupino različnih tumorjev, ki se razlikujejo po bioloških karakteristikah oziroma agresivnosti pa tudi po občutljivosti za določeno sistemsko zdravljenje. V zadnjih nekaj letih je postalo jasno, da je potek bolezni odvisen predvsem od bioloških značilnosti posameznega tumorja ter primernega lokalnega in sistemskega zdravljenja, vsekakor pa je pomembna tudi razširjenost oziroma stadij bolezni. Najboljši potek lahko pričakujemo pri manjših biološko indolentnih tumorjih, ki imajo nizek metastatski potencial in so omejeni na dojko, najslabšega pa pri velikih tumorjih z agresivno biologijo, pravi Domen Ribnikar, dr. med., specialist internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana in še, da je rak dojke lahko ozdravljiv, če ga le odkrijejo dovolj hitro in optimalno zdravijo.
Ker je invazivni rak dojke sistemska bolezen, kar pomeni, da so skoraj pri vsaki bolnici z invazivnim rakom prisotne tumorske celice v krvi, iz katerih se lahko pozneje razvijejo oddaljeni zasevki – verjetnost njihovega nastanka je odvisna od bioloških značilnosti vsakega posameznega tumorja ter njegovega anatomskega obsega (stadija) pa tudi imunosti posamezne bolnice –, je pomembno, pravi sogovornik, da za vsako bolnico določijo individualni pristop k zdravljenju. »V grobem ločimo vsaj štiri intrinzične podtipe karcinoma dojke, ki jih določamo na podlagi imunohistokemičnih analiz, ki jih opravi specialist patolog, in odražajo molekularne značilnosti vsakega posameznega tumorja. V resnici gre pri raku dojke za t. i. continuum, kar pomeni, da so te uvrstitve tumorjev zelo grobe, saj se velikokrat znotraj enega tumorja 'mešajo' značilnosti več podskupin.« Ribnikar pravi, da so v Sloveniji vse ženske, ki zbolijo za rakom dojk, deležne takojšnjega in tudi najnovejšega načina zdravljenja: »Pri nas imamo trenutno na voljo vsa zdravila za sistemsko zdravljenje raka dojk tako v dopolnilnem zdravljenju kot pri zdravljenju razsejane bolezni. Naše bolnice imajo možnost vključevanja v mednarodne prospektivne randomizirane raziskave, ki preizkušajo učinkovitost ter varnost novejših zdravil.«
Incidenca narašča
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je petletno relativno preživetje bolnic z rakom dojke v Sloveniji med letoma 2007 in 2011 85,3-odstotno: 15,8 odstotka bolnic je bilo od 2007. do 2011. starih med 20 in 34 leti, 32,5 odstotka med 35 in 49, 27 odstotkov med 50 in 64, 18,6 odstotka med 65 in 74 in 12,8 odstotka jih je bilo starejših od 75. Incidenca raka dojk pri nas v zadnjih letih postopoma raste, med letoma 2007 in 2011 je povprečno zbolelo 1176 žensk na leto. V istem obdobju je imelo dobrih 51 odstotkov bolnic z na novo diagnosticiranim rakom dojke bolezen v omejenem stadiju in 42 odstotkov v razširjenem, 6 odstotkov jih je imelo ob postavitvi diagnoze razsejano bolezen.
Za rakom dojke lahko zboli vsaka ženska, čeprav marsikatera misli, da se njej to ne more zgoditi. Za zbolevanje je znanih več faktorjev, od genetskih do vplivov okolja, največkrat pa je vzrok za sporadično zbolevnost za rakom dojke multifaktorski, pravi Ribnikar in še, da je pri tej bolezni precej pomembna preventiva, predvsem s stališča zdravega načina življenja in ozaveščenosti o bolezni. »V Sloveniji imamo zelo dobro organiziran presejalni program za rak dojk Dora, s katerim je s presejalnim rentgenskim slikanjem (mamografijo) mogoče odkriti raka dojke v zgodnjem stadiju pri navidezno zdravi populaciji žensk, starih od 50 do 69 let. V tej starostni skupini je namreč največja verjetnost zbolevanja za to boleznijo. V naslednjem poročilu Registra raka RS lahko pričakujemo še več bolnic, ki imajo ob diagnozi omejeno bolezen le na dojko in tako večje možnosti dolgoročne ozdravitve,« je prepričan sogovornik.
Ko raka premagamo
Za vsako bolnico, ki se je zdravila zaradi raka dojke in uspešno končala lokalno in sistemsko zdravljenje, je ključnega pomena, da redno hodi na kontrolne preglede, pravi Ribnikar. »Njihov namen je čim prej ugotoviti morebitno ponovitev bolezni in čim bolje obvladati neželene učinke tako kemo- kot hormonske in biološke dopolnilne terapije. Dopolnilna hormonska terapija je pri hormonsko odvisnih rakih najbolj pomembna sistemska terapija, saj prinaša bistveno večjo dobrobit kot kemoterapija. Raziskave kažejo, da je komplianca (redno jemanje hormonske terapije) nizka, okoli 30- do 40-odstotna.« Prav tako je za vse ženske, ki zbolijo za rakom dojke, bistvenega pomena, da zgradijo pristno vez z onkologom, mu zaupajo strahove, ki se pojavljajo ob zdravljenju, in si na ta način omogočijo boljšo kakovost življenja. Sogovornik še poudari, da je pri bolnicah z rakom dojke pomembno, da skrbijo za psihofizično kondicijo: »Poleg fizične aktivnosti ter čim bolj raznovrstne prehrane s poudarkom na zelenjavi in sadju ter ekološko pridelanimi izdelki je pomembno tudi njihovo duševno zdravje oziroma notranja miselna preobrazba.«
Lep je dan!
Europa Donna, slovensko združenja za boj proti raku dojk, v ospredje letošnjega rožnatega oktobra, svetovnega meseca boja proti raku dojk, postavlja Kratek vodič po evropskih smernicah za zagotavljanje kakovosti presejanja in diagnostike raka dojk, s katerim si prizadevajo za kakovostno in enotno obravnavo žensk in moških pri odkrivanju in zdravljenju raka dojk. »S svojimi aktivnostimi želimo odločevalce, stroko in politiko, zavezati k doseganju zastavljenih standardov za presejalno mamografijo in diagnostiko ter k organizaciji specialističnih centrov za zdravljenje raka dojk,« pravi primarij dr. Mojca Senčar, predsednica združenja, ki bo ves oktober organiziral številne aktivnosti, s katerimi bo ozaveščal javnost o raku dojk. Skupaj z dolgoletnimi podporniki združenja in Avonom bodo predstavili projekt Lep je dan, s katerim želijo povedati, da je življenje čudovito in da je lahko vsak dan lep tudi, če se spopadaš z boleznijo. Predstavili bodo osebno znamko Europe Donne, ki so jo pripravili v sodelovanju s Pošto Slovenije, in rožnati mestni avtobus Ljubljanskega potniškega prometa.
