Tišina, meditiram

Pogosto rabljen rek Zdrav duh v zdravem telesu govori o tem, kaj ima prednost, ko govorimo o zdravju – najprej je duh, torej vse nematerialno, potem šele telo. Lahko tudi rečemo, da bo zdravemu duhu telo sledilo.

Danes veliko govorimo o tem, da smo izgubili pravi stik sami s seboj, s skupnostjo in z naravo. Sprašujemo se, kako vrniti človeka samemu sebi, da bi lahko deloval kot del zdrave skupnosti in planeta v celoti. Živimo hitro, površno in namišljeno (nerealno). Treba se je ustaviti, poglobiti vase in druge ter iskreno pogledati življenje takšno, kot je. Zelo pomembno je obuditi v sebi občutke sočutja in željo, da bi delovali tako, kot je dobro tudi za druge.

Najpreprostejša tehnika, ki je pri tem v pomoč, je ponotranjanje oziroma meditacija. Primerna je za vsakogar, tudi za otroke. Zanjo ne potrebujemo posebnih pripomočkov niti novih oblačil, lahko jo izvajamo sami ali v skupini, nima nobenih neželenih posledic, ob rednem in pravilnem izvajanju hitro napredujemo in opazimo pozitivne spremembe.

Čeprav je splošno znano, kako koristna je meditacija, pa le redko slišimo, kaj to pravzaprav je, kako poteka, kako se je lotiti. V naši kulturi je meditacija slabšalno enačena s sanjarjenjem, zamaknjenostjo, morda celo z lenobo ali pa jo povezujemo z vzhodnjaško filozofijo, ki je ne razumemo. Vse to je lahko res, ni pa nujno. Meditacija naj ne bi bila beg pred svetom, ampak ravno nasprotno način, kako se umirimo, zberemo in nato v svetu uspešno delujemo.

Kaj pomeni meditirati? Vsaka aktivnost, s katero se zavestno (hoteno, z lastno voljo) zazremo vase, umirimo um in usmerimo pozornost izključno na svojo navzočnost v določenem trenutku, lahko imenujemo meditacija.

Najpreprostejša meditacija je usmeritev pozornosti na dihanje. Začetniki bi se lahko svoje prve meditacije lotili takole: poiščemo prostor, kjer nas nihče ne bo zmotil. Udobno se namestimo, najboljši položaj je sedeči, s poravnano hrbtenico in sproščenimi rameni. Stopala naj bodo na tleh, roke položene v naročje, dlani odprte navzgor. Mehko zapremo oči, da se odmaknemo od vtisov iz okolja in vstopimo v svoj notranji prostor. Oči gledajo nekako navznoter (s tem se ni treba preveč ukvarjati). Opazujemo svoje dihanje. Dihamo, kot nam ustreza, ne spreminjamo ritma, le spremljamo vdih in nato izdih. Temu posvetimo vso svojo pozornost. To je vse. Popolnoma se prepustimo doživljanju in sprejemanju sebe. Takšna meditacija lahko traja le nekaj minut, a ima vseeno učinek, ki ga pričakujemo. Sčasoma jo spontano podaljšujemo. Lahko jo dopolnimo tako, da si ob vdihu v mislih rečemo JAZ in ob izdihu SEM. S preprosto resnico jaz sem postane meditacija že dolgo pogrešano potovanje k samemu sebi. Kadar medtiramo več kot deset minut, se telesna temperatura zniža, zato si že prej ogrnemo ramena z mehko odejico.

Meditacij je veliko vrst, obstajajo različne tehnike, ki pripeljejo v meditativno stanje. Vsem pa je skupno, da želi meditant utišati um, poiskati mir, spoznati svojo dušo in odpreti srce. To se lahko dogaja v tišini, ob nežni glasbi, s poudarkom na dihanju ali vizualizaciji. Meditacije so lahko vodene, pri njih sledimo predlogom, ki jih govori učitelj v živo ali na posnetku, tako da je um zaposlen in ne more premlevati misli, ki nas obremenjujejo in izčrpavajo. Dobra meditacija je zato odličen počitek in obnavljanje, podobno kot globoko brezskrbno spanje.

Kaj lahko pričakujemo od meditacije:

•• sprostitev napetosti v telesu,

•• umiritev misli,

•• sproščanje čustvene napetosti,

•• izboljšanje zbranosti in spomina,

•• občutek notranjega miru (vse je v redu),

•• drugačen vpogled v vsakdanje situacije/zavedanje,

•• raziskovanje dimenzij enkratnega notranjega sveta,

•• uglasitev z drugimi na srčni ravni, ne mentalno. Vitalno