Svet se spopada z novo epidemijo: po najnovejših podatkih kar 371 milijonov ljudi boleha za sladkorno boleznijo, v EU je takšnih 55 milijonov, 90 odstotkov za diabetesom tipa 2. In vse huje bo: bolezen je v strahotnem razmahu, do leta 2030 naj bi se število obolelih skoraj podvojilo, bolezen pa bo postala sedmi najpogostejši vzrok smrti!
V Sloveniji živi 115.000 diabetikov
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS v Sloveniji živi 115.000 diabetikov; lani je zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okrog 97.000 ljudi, predpostavljajo pa, da 15 odstotkov ljudi bolezen obvladuje z nefarmakološkimi ukrepi (primerno prehrano, zniževanjem telesne teže in telesno dejavnostjo). Delež prebivalstva, ki je prejemal zdravila, se je povečal s 4,1 odstotka v letu 2008 na 4,8 odstotka v letu 2011, kar pomeni povprečno 5-odstotno letno rast. V letu 2008 je bilo prejemnikov 84.200, njihovo število se povečuje za okrog 4000 na leto. Primerjave podatkov iz evropskih držav nas uvrščajo med zgornje vrednosti srednjega območja starostno standardiziranih prevalenčnih stopenj, so sporočili z IVZ: sladkorno bolezen ima od 3,4 odstotka (Norveška, Velika Britanija) do več kot 7 odstotkov prebivalstva (Poljska, Slovenija, Nemčija, Turčija, Portugalska).
Dva tipa diabetesa
Ločimo dva tipa diabetesa, tip 1 in tip 2. Dejavniki za razvoj prvega so predvsem genski in okoljski: če ima v družini že nekdo ta tip, je večja verjetnost, da boste zboleli tudi vi. Dejavnikov za razvoj drugega tipa je več: starost (običajno se pojavi po 40. letu, čeprav se v zadnjem času pojavlja tudi pri mlajših), debelost (več kot 80 odstotkov ljudi z diabetesom tipa 2 je predebelih), družinska anamneza (bolj so ogroženi tisti, pri katerih je diabetes v družini), telesna neaktivnost, motena toleranca na glukozo (nivo glukoze je višji od normalnega, a ne dovolj visok, da bi ga zdravnik opredelil kot diabetes). Obstaja še tretji tip diabetesa, in sicer nosečniški: pojavi se pri nekaterih ženskah (od dva do pet odstotkov) in po porodu izgine, obenem pa je lahko znak, da bo ženska v poznejših letih lahko zbolela za diabetesom tipa 2.
Bolnih vse več otrok
Žal bolezen, ki ji pravimo tudi tihi ubijalec in ki postaja vse večji družbeni problem, še vedno slabo poznamo. Veliko ljudi boleha več let, preden jim bolezen odkrijejo, kar 30 odstotkov ali več je takšnih z neodkrito in nezdravljeno sladkorno boleznijo, pravijo na IVZ. Zgodnje odkrivanje je pomembno, saj diabetes lahko zdravimo in preprečimo hude zaplete – srčno-žilne bolezni (te so krive za 50–80 odstotkov smrti obolelih), težave z vidom in slepoto, odpoved ledvic, amputacije udov in zgodnjo smrt.
Zbolevajo vse mlajši
Ne zbolevajo le starejši, zajema vse mlajše: raziskave so pokazale, da obstaja vse večje tveganje za razvoj bolezni pri otrocih! Zdravniki jim ne diagnosticirajo le bolezni tipa 1 (tudi juvenilni diabetes, je avtoimuna bolezen, pri kateri trebušna slinavka ne proizvaja inzulina), ampak tudi tip 2 (presnovna motnja se razvije sčasoma zaradi nezdravega načina življenja, debelosti in s staranjem)! Glavna krivca za to sta znana: otroci so vse bolj debeli in skoraj nič fizično aktivni. Pogostnost sladkorne bolezni tipa 1 pri otrocih, mladostnicah in mladostnikih pri nas narašča od leta 1974, zlasti izrazito v zadnjih 12 letih, ko je povprečni letni porast 4,3-odstotni. Največji porast opažamo v najmlajši starostni skupini, od 0 do 5 let, kjer je letno naraščanje pogostnosti kar 8,4-odstotno, število se podvoji v 10 letih. Žal tudi med našimi otroki in mladostniki še vedno naraščajo debelost in znaki metabolnega sindroma, s tem pa pogostnost sladkorne bolezni tipa 2 v tej starostni skupini.
Pomembna prehrana in gibanje
Bolezen je sicer obvladljiva ob pomoči zdravil in spremembi načina življenja, zdravi pa lahko razvoj diabetesa tipa 2 preprečimo: z zdravim življenjskim slogom ter gibanjem. Že trideset minut zmerne aktivnosti večino dni v tednu in zdravo prehranjevanje drastično zmanjšata tveganje za njen razvoj. Pomemben je tudi nacionalni program, strategije za preprečevanje sladkorne bolezni so usmerjene na dejavnike življenjskega sloga: prehranske navade, čezmerno telesno težo in debelost, telesno dejavnost in kajenje, ki so pomembni tudi pri zmanjševanju velikega tveganja.