Tibetanske vaje

Težko je najti kaj univerzalnejšega s področja naravnega zdravljenja od tibetanskih vaj. Primerne so tako rekoč za vsakogar, za ženske, moške, otroke, mlade, starejše, za gibčne in bolj nerodne. Z upoštevanjem osnovnih napotkov jih lahko izvaja prav vsak, ki želi ohraniti vitalnost ali pa si jo povrniti. Za vadbo ne potrebujete posebne opreme, izkušenj ali predznanja – le vztrajnost. Za dober učinek te preproste vaje izvajamo redno vsako jutro, od deset minut do največ pol ure. Kdor se navadi nanje, jih po navadi izvaja tako spontano in mimogrede, kot si zjutraj umijemo zobe in pristavimo vodo za čaj ali kavo. Tibetanske vaje postanejo naš način življenja. Začne se prava sprememba, o kateri vsi govorimo, da bi bila nujna.

Izvajam in učim jih že kakšnih petnajst let. Imela sem srečo, da sem se učila pri viru, pri gospe Martini Kralj, ki jih je prinesla v Slovenijo. Že takrat je bila v zrelih letih, ko sem jo srečala pred kratkim, pa je bila še vedno vsa poskočna in gibčna. Očitno so to res vaje za pomlajevanje, kot jim tudi rečejo. Čisto po naključju sva se znašli kot predavateljici na istem dogodku, in ko sem jo povabila, da bi bila gostja no moji predstavitvi tibetanskih vaj (ki sem se jih naučila od nje), je brez razmisleka rekla ja. Živost, iskrivost, hitra odzivnost, optimizem, pripravljenost sprejeti vse, kar življenje prinaša – tako si predstavljam vitalnost. Tako sem kot njena učenka učila druge, na predstavitvi pa so bili tudi moji učenci, ki vaje tudi že sami poučujejo. Zanimiva izkušnja, ki jo lahko splete le spontanost.

Za kaj gre pri teh tibetanskih vajah? Sestavljene so iz petih vaj, ki jim pravijo tudi obredi. Ime obred je čisto na mestu, saj opominja, da to niso telovadne vaje, ampak bolj jogijske asane, pretegovanje in meditacija. Tako jih tudi izvajamo: počasi, s pravilnim dihanjem, z občutkom do svojega telesa, s pravo mero naprezanja (oziroma brez posebnega truda) in z opazovanjem dogajanja znotraj sebe (kar je že meditacija).

Pred vadbo ne jemo, zaželeno pa je, da spijemo kozarec vode, odpremo okno ali vsaj prezračimo prostor, kjer jih bomo izvajali. Če imamo jogijsko podlago, bo prijetneje, lahko pa jih izvajamo tudi na tleh, na preprogi, na leseni terasi ali kje na vrtu, kjer je vsekakor najlepše. Ni pomembno, da vsako vajo izvedemo popolnoma, lahko si le predstavljamo, kako bi jo izvedli. Vsakič bomo bližje cilju, ki smo si ga zastavili. Zdi se mi pa pomembno, da upoštevamo ritem vdiha in izdiha pri posameznih vajah in da dihamo s polnimi pljuči. Po vsaki vaji počivamo, in šele ko se umirimo, nadaljujemo z naslednjo. To je še posebno zaželeno po zadnji vaji.

Koliko ponovitev vsake vaje? Prva vaja je vrtenje in pri tej ne štejemo. Ostale štiri ponavljamo po trikrat in počasi povečujemo število ponovitev, na primer vsak teden po dve več. Ne zdi se mi potrebno, da bi jih ponavljali 21-krat, kar je največ ponovitev, če nismo ravno v takšni življenjski situaciji, da bi nam to res koristilo. Zadostujejo tudi tri ponovitve, ki jih izvajamo do sebe prijazno, pravilno in predvsem redno vsako jutro.

Vaj se lahko naučite iz knjige Vrelec mladosti, najdete jih na spletu (tudi videoposnetki), najbolje pa je, če poiščete koga, ki jih izvaja že dolgo in vas bo navdušil, da vztrajate. Vadimo jih tudi v novi šoli za terapevte v Ljubljani, ki pravkar vpisuje novo generacijo slušateljev.