Bolezni ščitnice so v Sloveniji precej pogoste, saj vsako leto odkrijejo najmanj dva tisoč novih primerov avtoimunske bolezni ščitnice na milijon prebivalcev. Ocenjujejo, da ima pri nas težave s to žlezo najmanj 20 odstotkov odraslih. Kako deluje, kakšne motnje doživljamo, če ne deluje pravilno, in tudi kaj lahko naredimo sami za njeno zdravje, smo se pogovarjali z doc. dr. Katjo Zaletel, dr. med., s Klinike za nuklearno medicino na UKC Ljubljana.
Zakaj je ščitnica tako pomembna za zdravje človeka?
Ščitnica je žleza na vratu, ki tvori in izloča ščitnične hormone. Ti so bistveni že v prvih tednih nosečnosti za normalen razvoj ploda, pozneje za rast in razvoj otroka, pri odraslem človeku pa za uravnavanje vseh presnovnih procesov v telesu. Ščitnični hormoni so za razvoj otroka tako pomembni, da v Sloveniji že več kot 30 let izvajamo tako imenovano presejalno testiranje novorojenčkov. To pomeni, da jim tretji dan po rojstvu odvzamemo iz pete kri za določitev hormona hipofize tirotropina (TSH), ki kaže ustreznost delovanja ščitnice. S takojšnjim nadomeščanjem ščitničnih hormonov preprečimo nepopravljivo okvaro živčevja, ki bi se razvila že v nekaj tednih. Stanje duševne manjrazvitosti, ki nastane zaradi neprepoznane in nezdravljene ščitnične bolezni pri otroku, se imenuje kretinizem, z njim pa se še vedno lahko srečamo v nerazvitem svetu. V Sloveniji se z okvaro delovanja te žleze rodi en otrok na 4000 rojstev, vsem pa pravočasno prepoznavanje prirojene okvare in pravočasno nadomeščanje hormonov omogoči normalen zdrav razvoj.
Katere bolezni lahko povzročijo, da ščitnica ne deluje pravilno?
Najpogosteje ga povzročijo avtoimunske bolezni ščitnice, kot so hashimotov tiroiditis, poporodni tiroiditis ali bazedovka. Predvsem pri starejših je pogosto avtonomno tkivo v ščitnici, ki izloča prevelike količine ščitničnih hormonov. Zmanjšano delovanje žleze je lahko odraz operacije ščitnice, zdravljenja z radioaktivnim jodom ali obsevanja predela vratu. Vzrok za nepravilno delovanje so lahko še virusna vnetja ščitnice, nekatera zdravila pa tudi povečan ali zmanjšan vnos joda. Zelo redek vzrok so motnje v delovanju hipofize, ki sicer uravnava delovanje ščitnice, ali prirojene napake v razvoju oziroma delovanju ščitnice.
Koliko Slovencev ima tovrstne težave? Po podatkih večjih epidemioloških raziskav sklepamo, da ima v Sloveniji to bolezen od 15 do 20 odstotkov odraslih prebivalcev, pogostost pa je večja pri ženskah in narašča s starostjo. Podobno je z gomolji v ščitnici, vsako leto na novo odkrijemo blizu 1500 novih, na srečo pa je rak ščitnice v primerjavi z drugimi vrstami raka redka bolezen. |
Kaj se zgodi, če deluje preveč, kaj, če premalo?
Če deluje preveč, govorimo o hipertirozi, če deluje premalo, pa o hipotirozi. Bolniki s hipertirozo so lahko utrujeni, nemirni, slabše zmogljivi, težko prenašajo vročino. Pogosto imajo občutek razbijanja srca, lahko pa tudi pospešen utrip ali celo motnje srčnega ritma. Nekateri hujšajo ob normalnem ali zvečanem apetitu, lahko imajo pospešeno prebavo, bolniki z dolgotrajno hipertirozo pa imajo pogosteje osteoporozo. Hipertiroza v nosečnosti lahko povzroči zaplete pri materi in plodu, kot so zastoj v rasti, splav ali prezgodnji porod.
Prav hipotiroza je najpogostejša motnja v delovanju ščitnice. Kakšni so znaki?
Bolniki s hipotirozo so pogosto utrujeni, zaspani, brezvoljni, pozabljivi in upočasnjeni. Lahko imajo suho kožo, otekajo v obraz in okončine, slabše prenašajo nizke temperature, imajo počasno prebavo, nekaterim pa ob slabšem apetitu naraste telesna teža. Že pri začetnih oblikah hipotiroze se lahko zviša holesterol. V nosečnosti lahko hujša hipotiroza povzroči motnje v razvoju otroka, kritični so predvsem prvi tedni nosečnosti, ko plod še nima svoje ščitnice.
Kako si pomagamo v obeh primerih?
Težave, povezane z motnjami delovanja te žleze, so seveda odvisne od stopnje hipertiroze oziroma hipotiroze ter od časa trajanja. Blage oblike pogosto ne povzročajo hujših težav in jih je težko prepoznati. Poleg tega so številne težave neznačilne in jih lahko pripišemo drugim okoliščinam, kot so staranje, stres ali poporodno obdobje. Zato je pomembno, da na motnje delovanja pomislimo ob novonastalih težavah, boleznih ščitnice v družini, ali ob nekaterih novoodkritih stanjih, kot so motnje srčnega ritma, osteoporoza ali zvišan holesterol. Kadar ugotovimo, da ščitnica deluje preveč ali premalo, je treba opraviti pregled pri specialistu za bolezni ščitnice, da s pomočjo različnih preiskav opredeli bolezen ter priporoči zdravljenje.
Kako zdravite bolezni ščitnice?
Odločitev za zdravljenje mora vedno temeljiti na natančni opredelitvi ščitnične bolezni, ki je težave povzročila. Pri boleznih, ki povzročijo njeno zmanjšano delovanje, je pogosto potrebno trajno zdravljenje z nadomeščanjem hormona, redkeje pa zadostuje le kratkotrajno nadomeščanje hormona ali spremljanje. Pri boleznih, ki povzročajo čezmerno delovanje ščitnice, je zdravljenje različno. Nekatere bolezni zdravimo z zdravili, ki zavirajo tvorbo hormonov v ščitnici, pri drugih se odločamo za radioaktivni jod, ki je varen in preizkušen način zdravljenja, saj ga uporabljamo v te namene že več deset let. Nekatere bolezni le spremljamo, saj iz izkušenj vemo, da se bo bolezen spontano umirila. Pri zdravljenju vnetij uporabljamo protivnetna zdravila, kadar je ščitnica močno povečana in utesnjuje sosednje strukture na vratu, pa je potrebna operacija.
Kakšna so najnovejša dognanja pri zdravljenju?
V zadnjih letih gredo raziskave na področju bolezni ščitnice predvsem v smeri razvoja novih radioaktivnih snovi za diagnostiko raka ščitnice, uporabe bioloških zdravil pa tudi v smeri raziskovanja možnosti minimalno invazivnih metod za zdravljenje gomoljev v ščitnici, na primer z uporabo laserja, radiofrekvenčnih in ultrazvočnih valov.
Lahko preventiva omogoči zdravo žlezo?
Za zdravo žlezo je najbolj pomembna ustrezna preskrba z jodom, saj je ta bistven gradnik ščitničnih hormonov. Pomanjkanje joda v prehrani lahko pomeni zmanjšano tvorbo ščitničnih hormonov, kar ob blagem pomanjkanju povzroči rast ščitnice ali golšo, ob hudem pomanjkanju joda pa se zniža koncentracija hormonov v telesu, kar vodi v simptome in znake hipotiroze. Prevelik vnos lahko pomeni večje tveganje za avtoimunsko bolezen ščitnice predvsem pri genetsko obremenjenih posameznikih.
Koliko joda zadostuje za normalno delovanje ščitnice?
Ustrezno preskrbo z jodom zagotavlja uživanje ustrezno jodirane soli. Ta, ki je na policah trgovin v Sloveniji, bi morala vsebovati od 20 do 30 mg kalijevega jodida na kilogram oziroma od 26 do 39 mg kalijevega jodata na kilogram, kar ob priporočenem dnevnem vnosu soli zadostuje za normalno delovanje zdrave ščitnice. Uživanje nejodirane ali premalo jodirane soli tako lahko pomeni premajhen vnos joda. Nekontrolirano uživanje prehranskih dodatkov (kot so preparati morskih alg ali multivitaminski preparati z dodatkom joda) lahko pomeni prevelik vnos joda, kar ob visoki prevalenci bolezni ščitnice prav tako ni varno za vse posameznike.
