Najprej so modrikaste izstopajoče izbokline na koži le lepotna napaka, a kaj kmalu lahko postanejo tudi funkcionalna. Povzročajo neprijeten občutek v spodnjih udih, ki se še okrepi, če dlje stojimo.
Modrikaste, vijugaste in vozlate žile na nogah, bolj znane kot krčne žile, so sicer v podkožju normalno prisotne vene, ki so se zaradi povečanega pritiska krvi razširile, podaljšale in zvijugale, pravi prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., iz podjetja Avelana na Otočcu. Težave z motnjami v venskem obtoku spodnjih okončin so v razvitem svetu zelo pogoste. Drobne, kot pajkova mreža razpreden,e razširjene kožne vene, ki so včasih rdečkasto, včasih pa modrikasto obarvane, so pogosta težava žensk. Imenujemo jih pajkaste ali metličaste vene, strokovnjaki pa ocenjujejo, da jih nima samo 10 odstotkov žensk.
Ali jih boste imeli ali ne, je odvisno od genov. Nastanejo namreč zaradi prirojene slabosti venskih zaklopk in venskih sten, posledica tega pa so vidne žile na spodnjih okončinah. »Vzrok za nastanek krčnih žil je okvara drobnih venskih zaklopk, ki kot nekakšne nežne lopute v venah usmerjajo tok krvi le v smeri proti srcu. V primeru okvare dopuščajo tudi obratni tok krvi. Zaradi tega se kri kopiči v venah nog, ki so nižje od srca, ko stojimo,« pojasnjuje Šikovec. Zaradi povečanega zastoja krvi v nižje ležečih venah se vena razširi, podaljša in v nekaterih primerih nastane tudi vnetje, to pa poleg slabega videza nog povzroča tudi bolečine in druge zaplete.
Takoj k zdravniku
V začetku so izstopajoče izbokline na koži le lepotna napaka, sčasoma pa postanejo funkcionalna, saj povzročajo neprijetno občutje v spodnjih okončinah, ki se še okrepi, če dlje stojimo, včasih je prisotna občutljivost za dotik, koža srbi, noge tudi zatekajo: najprej okoli gležnjev, nato tudi goleni. Številni tožijo zaradi občutka težkih nog in napetosti v mečah.
Kdaj moramo k zdravniku, smo vprašali prim. mag. Šikovca. »Običajno se na posvet k zdravniku zatečejo ljudje, ki imajo zaradi bolezni ven težave. Te so lahko zgolj kozmetično moteče, lahko pa imajo težave zaradi bolečin, vnetja ali krvavitev pri velikih varicah. Nekateri pridejo šele, ko imajo otekle noge ali temnejšo in stanjšano kožo na goleni. Vsekakor velja, da se je treba na posvet k osebnemu zdravniku zglasiti, ko se začnejo težave, pa naj bodo le estetske ali pa resnejše.« Nujno pa je treba obiskati zdravnika, če noge hitro postanejo utrujene, težke, ob bolečinah in otekanju goleni, ob povrhnjem vnetju ven ter krvavitvi iz varic, obarvanosti kože na goleni, stanjšanju in zatrdelosti kože na goleni, beli boleči koži in venski razjedi, našteva sogovornik.
Manj invazivne metode
Zdravnik bo najprej ugotovil, kakšne težave ima bolnik. Te so najmanj izražene zjutraj, proti večeru pa se slabšajo, pojasnjuje Šikovec: »Večinoma lahko že iz narave težav ugotovimo, ali so povezane z venami ali ne. Slabša jih vročina, zato so težave vedno hujše v poletnih mesecih. Pri hitri hoji se zmanjšajo. Bolnik z vensko boleznijo ima raje noge na hladnem in si jih zato prek noči razkrije.« Zdravnik bo pregledal, ali so prisotne manjše ali večje krčne žile, otekanje goleni in kožne spremembe. Pomembno je tudi otipavanje pulza na stopalu. »Odsotnost pulza namreč pomeni obolenje arterij, ki zahteva drugačne postopke za ugotavljanje bolezni in zdravljenje,« pravi sogovornik. Če bo zdravnik s pregledom ugotovil, da stopnja obolenj ven ne zahteva zdravljenja z operacijo in sklerozacijami, bo svetoval nošenje medicinskih kompresijskih nogavic ali pa predpisal zdravilo za lajšanje težav pri obolenju ven. V primeru napredovalega obolenja ven in zapletov je potrebno zdravljenje pri specialistih flebologih in žilnih kirurgih, ki bodo odredili ultrazvočno preiskavo ven. »Ta pokaže, katere vene so prizadete in koliko, obenem pa tudi napove, kakšno zdravljenje je potrebno in mogoče.«
Le kirurško zdravljenje trajno zmanjša simptome. Dandanes so metode manj invazivne in prijaznejše do bolnika. V zadnjem času sta se uveljavili endovenska laserska in radiofrekvenčna metoda. Obe sta približno enako učinkoviti, odlični so rezultati obeh, se pa lasersko zdravljenje izvaja pogosteje. Bistvena prednost obeh metod je, da se izvajata ambulantno in bolniki po posegu odidejo na krajši sprehod. Metodi sta primerni tudi za starejše, pogoj je le, da je bolnik sposoben hoditi po posegu vsak dan vsaj štirikrat po 15 minut, pravi Šikovec.
Blažimo simptome
Žal učinkovite preventive pred njimi ni; pri tistih, ki imajo prirojeno slabost venskih zaklopk in sten, se slej ko prej pojavijo. In ko se, človeka spremljajo vse življenje. Klinične študije, ki bi dokazovale zmanjšanja okvar ven s preventivnimi ukrepi, ne obstajajo, pravi Šikovec. Pa vendarle lahko s spremenjenim načinom življenja blažimo simptome in preprečimo napredovanje bolezni. »Predvsem lahko z njimi lajšamo težave, ki jih spremljajo. Pomembni so vsakodnevna hitra hoja ali kolesarjenje, izogibanje vročini, denimo savni, solarijem, tudi sončenju, izogibanje dolgotrajnemu stanju na mestu, zmanjšanje oziroma kontrola telesne teže in prehrana, ki temelji na zelenjavi,« svetuje. Preventivne kompresijske nogavice ne zmanjšajo pojavnosti krčnih žil, dokazano pa zmanjšujejo težave, pove sogovornik in še: »Dokazano nobeno mazilo, pa naj je še tako drago in agresivno oglaševano, ne odstranjuje krčnih žili. Niti najdrobnejših kapilar ali metličastih ven ne.« Nekatere kreme pa hladijo in s tem zmanjšujejo neprijeten pekoč občutek, občutek težkih nog in napetosti v nogah, dodaja Šikovec: »Nekaterim kremam so dodani izvlečki divjega kostanja, vinske trte in drugih zelišč, ki imajo sicer nekatere ugodne učinke, vendar se skozi kožo zelo malo absorbirajo in je njihov učinek vprašljiv.
