Terapija med platnicami

Poleg mišic tudi možgani potrebujejo telovadbo, najboljša vadba, s pomočjo katere bodo ostali v idealni formi, pa je branje. To je za njih povsem druga vrsta treninga, kot je recimo gledanje televizije in poslušanje radia. Medtem ko berete, naj bo knjiga ali na primer navodila za uporabo televizije, se predeli možganov, ki so se razvili za funkcije, kot sta vid in jezik, povezujejo v specifičen nevronski sklop, pravi dr. Ken Pugh, predsednik laboratorija Haskins, neprofitnega raziskovalnega inštituta, ki se ukvarja z govorom, jezikom in branjem ter biološkimi osnovami zanje.

Branje nas tudi spodbuja, da se bolj pogumno spopadamo z življenjskimi težavami ter bolje razumemo občutke drugih. Romani spreminjajo življenjsko perspektivo, trdijo znanstveniki z univerze York. S pogledom na svet z očmi Jane Eyre britanske pisateljice Charlotte Brontë boste lahko izboljšali družinske odnose, dodajajo. Branje je tudi svojevrstna psihoterapija, menda bolj učinkovito kot glasba in videoigre blaži stres, trdijo britanski raziskovalci, ki so spremljali tri skupine ljudi: v prvi so po stresnih aktivnostih brali, v drugi poslušali glasbo, v tretji pa igrali videoigre. Kot najboljše zdravilo zoper stres se je izkazala knjiga, nivo tega se je pri sodelujočih znižal kar za 67 odstotkov, kar je potrdilo, da branje niža nivo stresnega hormona kortizola.

Med branjem se pomlajuje um, trdijo raziskovalci z Rush Medical Centra. Pri odraslih, ki se v prostem času ukvarjajo s kreativnimi ali intelektualnimi aktivnostmi, kakršno je branje, je bilo za 32 odstotkov manj kognitivnega propadanja. Možgani so učinkovitejši in normalno funkcionirajo kljub spremembam, povezanim s staranjem, trdi Robert S. Wilson, profesor nevropsihologije. Pri odraslih, ki v starejši dobi redno berejo, igrajo šah ali sestavljajo sestavljanke, je tveganje, da bodo zboleli za alzheimerjem, za dvainpolkrat nižje. Poleg tega si s knjigami bogatimo besedni zaklad: raziskovalci ocenjujejo, da smo se od pet do 15 odstotkov vseh besed, ki jih uporabljamo, naučili z branjem. Zgodba junakov, ki so v romanu premagali življenjske ovire, nas motivira na poti k osvojitvi lastnih ciljev, trdijo raziskovalci državne univerze v Ohiu. Bolj ko se identificirate z likom, bolj se vam bodo zdeli dogodki iz knjige realni, kot bi jih doživljali sami, večja bo tudi verjetnost, da boste v življenju nekaj ukrenili.

Romani na več načinov spodbujajo pozitivne občutke, srečen konec pomeni boljše razpoloženje, na primer, tudi manj pomembni dogodki v zgodbi lahko pometejo prah z lepih spominov.