DRUŽENJE S PSI

Terapevtski psi delajo čudeže

Objavljeno 06. marec 2015 19.45 | Posodobljeno 05. marec 2015 18.49 | Piše: Natalija Mljač

Ob pogledu na prijaznega psa le redki ostanejo ravnodušni, večina se jih vsaj nasmehne, telo preplavijo pozitivna čustva.

Nina Mitrič in njena Avša na pediatrični kliniki. Foto: Jasmina Haskovič

Še toliko bolj dobrodejno je kosmato bitje čohati, se z njim igrati, mu kaj lepega povedati ali prebrati in celo zaupati svoje skrbi. Druženje s psi dokazano pozitivno deluje na počutje in zdravje, zato ni presenetljivo, da jih vse pogosteje videvamo tudi po vrtcih, šolah, domovih za starejše, rehabilitacijskih inštitutih, bolnišnicah in podobnih ustanovah.

Terapevtske pse so začeli v tujini načrtno šolati pred približno 50 leti. V Sloveniji druženje z njimi zadnjih nekaj let uspešno uvaja nekaj društev, med drugim Zavod za terapijo s pomočjo psov PET. V današnji družbi, ko se vse bolj oddaljujemo drug od drugega, tudi strokovnjaki ugotavljajo vse večji terapevtski učinek živali na ljudi, pravi Nina Mitrič, strokovna vodja zavoda PET, in takoj obrazloži, da kratica pomeni pasja enota terapevtov pa tudi pet blazinic na pasji tački, pet področij dela zavoda, to je tudi angleška beseda za hišnega ljubljenčka, pa še kaj bi se našlo. »Prostovoljci z različnimi programi pomagamo predvsem ljudem s posebnimi potrebami, ki jim poskušamo s pomočjo psa olajšati vključevanje v vsakdanjik in omogočamo bolj kakovostno življenje. Z veseljem obiščemo ljudi vseh starosti, od otrok v vrtcih do upokojencev v domovih za starejše, tudi pri skavtih smo že bili, nekemu študentu smo skupaj z njegovo psihologinjo pomagali premagati hud strah pred psi. Zgodb in lepih izkušenj je veliko. V največjo potrditev in ponos nam je, da strokovnjaki – psihologi, pedagogi, zdravniki, delovni terapevti, logopedi in drugi, s katerimi sodelujemo zlasti pri pomoči ljudem s posebnimi potrebami, ugotavljajo njihov dober odziv in napredek.«

Terapevtske pare zavoda, torej vodnike in pse, med drugim lahko srečate na pediatrični kliniki v Ljubljani in kliniki za pediatrijo v Mariboru, univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, Psihiatrični bolnišnici Idrija, Vrtcu Studenci Maribor, Domu pod gorco v Mariboru in Domu upokojencev Idrija, prav tako pa tudi na predstavitvah po osnovnih šolah in vrtcih po vsej Sloveniji. Pri svojem delu morajo seveda skrbeti tudi za dobrobit živali. Vodnik mora zagotoviti, da so pogostost, trajanje in intenzivnost obiskov prilagojeni počutju psa. Ob prvih znakih njegove stiske ali stresa mora izvajanje posredovanja prekiniti, poudarja sogovornica.

Od bolnišnice do knjižnice

Do danes je licenco za opravljanje dejavnosti zavoda PET pridobilo osemnajst terapevtskih parov. Vsi so dobro usposobljeni za vseh pet področij posredovanja s pomočjo psa: za terapijo, aktivnost, izobraževanje ter branje v knjižnici in šoli, pravi sogovornica, ki ji družbo dela simpatična pasja terapevtka Avša. »Terapijo s pomočjo živali (v angleščini AAT – Animal Assisted Therapy), v našem primeru s pomočjo psa, izvajajo za to usposobljeni strokovnjaki v okviru svoje stroke, npr. delovni terapevt na URI – Soča ali psiholog na pediatrični kliniki, ki si zastavi točno določene cilje za vsakega posameznika in beleži napredek.« Na terapijah se strokovnjak, zaposlen v ustanovi, terapevtski par in uporabnik srečujejo daljše obdobje, običajno enkrat do dvakrat na teden tudi več mesecev.

Pri aktivnosti s pomočjo psa (AAA – Animal Assisted Activity) cilji niso točno določeni, beleženje napredka ni obvezno, vsebina obiska, ki je lahko enkraten (npr. v bolnišnični šoli), je spontana. »To vrsto posredovanja s pomočjo psa, ki ima izobraževalne, rekreacijske oziroma terapevtske koristi, izvaja bodisi vodnik psa bodisi posebej usposobljen strokovnjak v ustanovi, ki jo obiščemo.« Tretje področje je izobraževanje s pomočjo psa (AAE – Animal Assisted Education), primerno za vrtce, šole in druge ustanove za izobraževanje otrok in mladine. »Na teh delavnicah, ki so usklajene s šolskimi učnimi načrti, ozaveščamo o sožitju z naravo in ravnanju z živalmi, o prostovoljstvu in odgovornosti do skupnosti, v kateri živijo. Takšna srečanja so tudi odlična motivacija pri usvajanju učne snovi, pri športnih dejavnostih ali pri dodatni strokovni pomoči.« Vse tri dejavnosti so lahko individualne ali skupinske, trajajo pa od 15 minut do največ 60 minut z obveznimi vmesnimi odmori za psa.

Zanimivo in pri otrocih dobro sprejeto je tudi branje s pomočjo psa (R.E.A.D. – Reading Education Assistance Dogs). »Licenčni program organizacije Intermountain Therapy Animals iz ZDA smo v našem zavodu poimenovali Berem za PET. Njegov namen je izboljšati bralno pismenost otrok, povečati motivacijo, zanimanje in pozitiven odnos do knjig in branja na prav poseben način – otrok bere psu.« Na voljo sta dve različici: branje v knjižnici (terapevtski par z licenco R.E.A.D. se s posameznim prijavljenim otrokom druži od 10 do 15 minut) in branje v šoli. V tem primeru otroke izbere strokovni delavec šole, za vsakega določi cilje in beleži napredek. Terapevtski par se posameznemu šolarju posveča pol ure, še pove sogovornica.

Pes ni samo družabnik

Posredovanje s pomočjo psa, pravijo na zavodu PET, ima veliko koristi. Vpliva na telesno (med drugim izboljša ravnotežje, gibljivost, koordinacijo, vzdržljivost, moč) in duševno zdravje (zmanjša anksioznost, pomaga pri izražanju čustev, izgubi in žalovanju itd.). Na socialnem področju denimo zmanjša manipulativno vedenje in pripomore k dobremu sodelovanju z drugimi, na kognitivno-izobraževalnem pa poleg drugega izboljša spomin in sposobnost reševanja problemov. Izboljša tudi govor, komunikacijo, izgovorjavo in poveča besedni zaklad. Vodnik terapevtskega psa mora poznati osnove kinologije ter veterine in mora biti dobro seznanjen s stanji in boleznimi uporabnikov. 

Deli s prijatelji