Moja težava je osamljenost, za katero se mi zdi, da je vedno večja. Imam takšno delo, da sem vedno med ljudmi, tudi v osebnih stikih, vendar pa ostajam nekako izolirana. Opažam tudi, da se odmikam od sodelavcev. Včasih ne vem, ali sem med njimi še zaželena. Izvedela sem, da govorijo za mojim hrbtom. Ne vem, ali se temu reče opravljanje, saj ni bilo nič neresničnega, je pa to zame neprijetno in me še bolj sili v osamo. Prosim za nasvet.
Danica
- Terapevtka naravnega zdravljenja odgovarja
Spoštovana bralka, biti del skupnosti, pripadati in se čutiti sprejetega spada med osnovne človekove potrebe. Če bi pogledali z energijskega stališča, bi videli, da je vse našteto izraz tople, sončne energije ljubezni. Kadar smo prikrajšani za ljubezen, na katerem koli področju, smo avtomatsko osamljeni. To je najbolj logična posledica. Kadar nekomu rečemo, da je v skupini nezaželen, ga osamimo. Tako ga najbolj globoko prizadenemo in tudi kaznujemo.
 |
| Beba Splichal. |
Po drugi strani pa opazujem tudi nasproten proces, ko se nekdo sam izloči iz skupine in se osami. Tega je danes vedno več, saj smo dobili lažen in hudo nevaren občutek, da smo sami zase dovolj. Nikogar zares ne potrebujemo, saj imamo vse na računalniku, informacije so na spletu, prav tako družabni stiki, ko nečesa ne veš, odtipkaš v brskalnik, ko nujno potrebuješ kakšno stvar, prav tako. Vsako malenkost gremo kupit v vedno odprte trgovine, večino stvari pa ti prinesejo tudi pred vrata, da ti sploh ni treba iz stanovanja.
Če vsega tega ne bi bilo, in k sreči se še lahko spomnimo teh časov, razen če ste rosno mladi, bi bili tudi stiki med ljudmi drugačni. Ljudje smo potrebovali drug drugega in smo se bili pripravljeni bolj potruditi za odnose. Nismo tako hitro odnehali, ko so bile težave. Učili smo se živeti v skupini, sodelovati. Kot rečeno, tega je vse manj. Umik je realno možen bolj kot kadar koli, saj tudi sam preživiš in se znajdeš, lahko poskrbiš zase. Seveda pa se nismo utegnili vprašati, kam nas bo to pripeljalo, kako se bomo počutili, ko bomo sami z računalnikom, ekranom in telefonom. V tem procesu ponujene samozadostnosti začenjamo izgubljati pristni človeški stik. Nekateri bolj občutljivi že občutijo osamljenost, hladni in površni stiki jih begajo, počutijo se odrinjene iz skupin.
Kaj lahko naredite? Bodite vi sprememba, ki si jo želite. Specite biskvit in ga ponudite sodelavcem ob kavi – upam, da še obstajajo čajne kuhinje in klepetalnice. Prinesite korenčke z vrta in jih podarite komu. Pohvalite, kar je vredno pohvale – pa čeprav novo frizuro, zanimivo obleko, lak za nohte. Naučite se poslušanja brez komentiranja. Nasmehnite se čim večkrat, nihče ne mara kislih obrazov brez razloga. Približajte se ljudem in jih sprejmite takšne, kot so – morda boste ugotovili, da imajo svoje svetle in temne plati, tako kot jih imamo vsi.
Imate težavo, ki je ne znate odpraviti? Potrebujete samo nasvet, spodbudo, da ste na pravi poti? Beba Splichal, terapevtka naravnega zdravljenja, bo z izčrpnim odgovorom poskušala odpraviti vaše dvome in odgovoriti na vaše vprašanje, povezano z določeno težavo.
Uredništvo ne sprejema odgovornosti za morebitne težave; v takem primeru se posvetujte s svojim zdravnikom.
