Pomanjkanje vitaminov v telesu strokovno imenujemo hipovitaminoza. Najpogosteje se pojavlja ob menjavi letnih časov, najhitreje pa jo je mogoče pozdraviti z uživanjem pravih živil. Tudi svežega sadja in zelenjave. Na srečo ju zdaj na vrtovih in prodajnih policah na primanjkuje.
Kako vedeti, katerih vitaminov je v telesu premalo?
- Kadar se pogosto pojavljata utrujenost in izčrpanost, je stanje sicer hitro mogoče pozdraviti s pripravki, ki vsebujejo minerale, vitamine in zlasti železo, še priporočljivejše pa je uživanje sadja in zelenjave vsaj petkrat dnevno ter enkrat tedensko rdečega mesa.
- Če omenjene simptome spremljajo še suhi lasje, suha koža, ki se lušči, in lomljivi nohti, gre najbrž za pomanjkanje vitamina D. Če to traja dlje časa, lahko povzroči revmatoidni artritis, pri ženskah pa osteoporozo.
- Pri pomanjkanju vitamina C se pojavljajo nadležni prehladi in druge virusne ali bakterijske okužbe.
- Ob pomanjkanju vitaminov B, zlasti B12, so pogosti mravljinčasti občutki v rokah in nogah.
- Pomanjkanje vitamina E se v organizmu kaže z manj očitnimi znaki, simptomi so običajno razvidni šele iz krvne slike. Opaziti je zmanjšano število rdečih krvnih telesc.
Zaradi pomanjkanja vitaminov so občutljivejše vse telesne sluznice. Te postanejo dovzetne za različne virusne in bakterijske okužbe. Pravilna prehrana je najboljši način za zdravljenje teh težav. Veliko priporočljivejša je kot uživanje različnih dodatkov prehrani. Ti ob pretiravanju privedejo do druge skrajnosti: hipervitaminoze. Nekateri vitamini se namreč ne izločijo iz telesa, ampak se v njem kopičijo, kar prav tako povzroči bolezenska stanja.
Kateri so najboljši viri
- Viri vitamina D so meso rib (kot so losos, tun in skuša) ter ribje olje. Majhna količina vitamina D je v govejih jetrih, v siru in jajčnem rumenjaku.
- Izpostavljenost soncu: večina zadovolji potrebe po tem vitaminu z izpostavljanjem soncu oziroma sončni svetlobi. Kljub pomembnosti te za sintezo vitamina D je smotrno omejiti izpostavljenost kože sončni svetlobi, predvsem med 12. in 15. uro (po soncu – poleti dodajte torej eno uro).
- Veliko vitamina C je v svežem sadju, zelenjavi, papriki, zelju, agrumih, jagodah in češnjah.
- Vitamin A najdemo v korenju, paradižniku, temnozeleni in rumeni zelenjavi, rumenem sadju, margarini, jajcih, jetrih, ribjem olju, mleku in mlečnih izdelkih.
- Z vitamini kompleksa B so bogati meso, zlasti piščančje, goveje in svinjsko, tunina, polnovredna živila, oreščki, krompir, fižol in mlečni izdelki.
- Vitamin E je mogoče najti v žitnih kalčkih, sojinem zrnju, oreščkih, brstičnem ohrovtu, listnati zelenjavi, špinači, rastlinskih oljih, obogateni moki, polnovrednih žitih in jajcih.
