Telo med smučanjem ni v naravnem položaju, zato lahko po večdnevnem uživanju na snegu čutimo posledice, kot so bolečine v križu, boleče noge in kolena ter otrdeli ramenski obroč, če pa smo morda padli, so lahko bolečine še hujše. Ker trenutna tehnika smučanja zahteva očitno pokrčeno telo, je ob neprimerni fizični kondiciji bolečina v hrbtu skoraj neizogibna. Pomembno je, da se po vsaki smuki, denimo zvečer, dobro raztegnemo, k razbremenitvi mišic bo blagodejno pripomogla tudi topla kopel. »Če je bolečina v hrbtu posledica utrujenosti ali povečanega napora, ki ga sicer nismo vajeni, bodo zadostovali počitek, raztezne vaje in blažji analgetik. Masaža obolelih mišic je vsekakor blagodejna, pri tem lahko uporabimo katero od krem, ki vsebujejo zdravilne učinkovine,« svetuje asist. dr. Marko Macura, dr. med., specialist travmatolog.
Preprosta mišična okorelost po večjem naporu zahteva le razgibavanje ali raztezanje, če pa so težave resnejše in se bolečina širi po nogi ali imamo občutek drevenenja, moramo hrbtu privoščiti počitek.
Otečeno koleno razbremenimo
Med spuščanjem po belih strminah so najbolj obremenjena kolena, zato je dobro, da na njih mislimo že prej. »Priporočene so vaje za izboljšanje moči v nogah, močne mišice namreč varujejo kolena pred obremenitvami,« pojasni dr. Macura in nadaljuje, da moramo, če nas po smučanju boli koleno in oteka, to predvsem hladiti in razbremeniti. »Pozorni moramo biti na to, če se pojavi nova bolečina, kakršne ne poznamo in je ostrega značaja ali če omejuje gibljivost kolena. V tem primeru gre lahko za poškodbo meniskusa, kar pomeni, da moramo koleno hladiti in obiskati zdravnika,« svetuje sogovornik.
Hlajenje prepreči vnetje
V mrzlih dneh nam je misel na hlajenje poškodovanega predela telesa še posebno neprijetna, a je po besedah travmatologa nujna. Predel, ki nas boli zaradi udarca, moramo sprva hladiti in s tem ustaviti nastanek popoškodnega vnetja. V nasprotnem primeru bo bolečina, ki je prvi dan še znosna, naslednji dan bistveno bolj neprijetna. Gretje razbolelega predela bo sprva zmanjšalo bolečino, vendar vnetje s tem žal le okrepimo, kar se čuti po aktivnosti, ko se znova ohladimo. »Takrat bo bolečina še močnejša, zato priporočam hlajenje, za blaženje bolečine lahko uporabimo tudi paracetamol, ki je na voljo brez recepta, drugih zdravil pa brez posveta z zdravnikom ali s farmacevtom raje ne uporabljajmo,« nas poduči. Na smučanju nismo varni niti pred modricami, ki jih lahko dobimo pri padcu ali nerodnem sestopu s sedežnice. Najhitreje se jih znebimo tako, da predel rahlo masiramo in pospešimo prekrvavljenost. Pri masaži lahko uporabimo heparinske kreme, ki spodbujajo pretok krvi. Da modrice sploh ne bi bilo, ljudski glas svetuje, naj si na poškodovani predel namažemo surovo maslo, a znanstvenih potrditev o tej metodi seveda ni.
Kdaj ukrepati
Pomembno je, da smo na bolečine pozorni, če se te spreminjajo ali celo krepijo. »Če je bolečina ostra, krčevitega značaja, če nas pri tem kar zvija, če se širi po zadnji strani ene od spodnjih okončin, če celo čutimo mravljinčenje ali če so pridruženi še t. i. nevrološki izpadi s slabšo močjo v nogi, slabšim občutkom za dotik, je treba obiskati zdravnika. Če se pojavijo celo težave z zadrževanjem vode ali blata, je stanje urgentno in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo,« opozarja strokovnjak.
Ne le padci,
nevaren je tudi mraz
Pri smučanju na mrazu in vetru lahko dobimo tudi ozebline, ki so še najbolj neprijetne, ko se vrnemo v topel prostor. Blažje ozebline, ko predel ni temnejši in občutimo le rahlo pekočo bolečino, blažimo s toplo kopeljo, ki ima temperaturo približno 40 stopinj Celzija. »Če gre za globlje ozebline s spremenjeno in temnejšo barvo prstov ter z izgubo občutka za dotik in bolečino, pa moramo obiskati zdravnika. Oskrba tovrstnih ozeblin spada v bolnišnico,« pred to nevarnostjo še posvari dr. Macura.
Po naporu si privoščimo čaj
Pri blaženju nekaterih neprijetnih bolečin, ki so posledica smučanja, lahko pomagajo tudi rastline. Ko imamo razbolele mišice, potrebujemo čaje, ki organizmu hitro zagotovijo energijo. »Priporočeni so zeleni čaj, čaji, ki imajo veliko vitamina C, kot je šipek, in čaji iz rastlin, ki odplavijo strupe, denimo brezovega listja, koprive, preslice, zlate rozge, tropotca. Te lepo prečistijo telo in s tem, ko se odstranijo strupi, se zmanjša tudi utrujenost mišic,« svetuje mag. farm. Jože Kukman.
Gabez za ozebline
Rastline nam lahko pomagajo tudi pri ozeblinah, saj moramo pospešiti prekrvavitev, ki je pri tem stanju zelo upočasnjena. »Zdravilo za ozebline so izdelki iz gabeza. Gabez zelo močno prekrvavi, v kožo dovaja kisik s hranilnimi snovmi, zato se ozebline z njegovo pomočjo kar hitro pozdravijo. Uporabljamo ga v obliki mazila,« pojasnjuje Kukman. Prekrvavitev bo dobro pospešil tudi čaj iz lakote in rožmarina.
Ognjič in arnika navlažita kožo
Enotedensko smučanje na mrazu, vetru in soncu se pozna tudi na koži, saj je ta po navadi zelo izsušena. Za njeno oskrbo so najboljša rastlinska olja. »Mandljevo olje, zelo je cenjeno tudi svetlinovo in olje hamamelisa. Vsako naravno olje je dobro, če je pripravljeno na pravi način, a to je doma skoraj nemogoče – razen tako, da vanj namočimo eno od zdravilnih rastlin, na primer ognjič, ki zelo blagodejno vpliva na kožo. Če ognjič namočimo v dobro olje, recimo oljčno, dobimo zelo dobro sredstvo za nego kožo, za zamaščenost, dezinfekcijo in odpravljanje izpuščajev. Pri suhi koži pomaga tudi arnika,« sklene Kukman.
Sedem nasvetov Urške Hrovat za varno smučanje otrok
•• Če je otrok zdrav in kaže zanimanje, ga lahko na smuči postavimo že pri treh letih.
•• Če imajo starši smučarsko znanje, naj otroka postavijo na smuči, da dobi občutek za sneg, pozneje pa je dobro, da gre vsaj za nekaj ur v smučarsko šolo, kjer mu bodo predstavili pravilne vaje.
•• Pred smučanjem preverimo opremo. Obvezna je čelada, priporočena pa želva za hrbet. Otrok naj nima predolgih smuči, te naj mu segajo največ do brade. Pravilne velikosti morajo biti tudi smučarski čevlji.
•• Na smučišču naj bo otrok vedno v spremstvu odraslega. Dokler ne zna nadzorovati svojih smuči, naj se ne smuča sam.
•• Če otrok še ne nadzoruje svojega smučanja, smučajmo vzvratno pred njim. Ne priporočam učenja tako, da imamo otroka med svojimi smučmi ali vpetega v trakove, saj je to zanj velika potuha, s tem se začne nagibati nazaj. Zaradi takega učenja je pozneje potrebno veliko več vaj in časa, da otrok samostojno stoji na smučeh. Za najmlajše je najbolje, da jih učimo ob pomoči obroča.
•• Nikoli se ne ustavljamo pod prelomnicami. Vsakič, ko se vključimo na progo, pogledamo gor – to naučimo tudi otroka.
•• Pozorni bodimo na utrujenost. Višina, mraz in svež zrak najmlajše toliko prej utrudijo. Ne pozabimo niti na primerno hidracijo, saj otroci v mrazu ne čutijo žeje.
