V tem tednu je svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozorila, da svetu močno primanjkuje antibiotikov, s katerimi bi zdravili bolezni, brez njih pa tako milijonom ljudi grozi smrt. In še, da lahko hkrati prav odpornost bakterij proti nekaterim zdravilom ogrozi napredek sodobne medicine.
Frapantne številke
Vse več pacientov je namreč razvilo odpornost proti antibiotikom, prav to pa so razglasili za urgentni primer na področju globalnega zdravstva. Vsako leto zaradi okužb, ki so odporne proti zdravilom (sem spadajo denimo tuberkuloza, malarija, HIV), umre okoli 700.000 ljudi, bakterije, ki jim zdravila ne morejo do živega, vsako leto vzamejo življenja 25.000 Evropejcev. In še: v ameriških bolnišnicah se z rezistentnimi bakterijami okuži skoraj dva milijona ljudi na leto, 23.000 pa jih zaradi tovrstnih okužb umre. Če ne bo sprememb, bi lahko prav zaradi tega do leta 2050 umrlo deset milijonov ljudi. Samo proti zdravilom odporna tuberkuloza vsako leto vzame 250.000 ljudi.
Okužbe z rezistentnimi bakterijami se dogajajo povsod, čedalje več jih je tudi v zdravstvenih ustanovah, zlasti v bolnišnicah. Tako ne moremo mimo mikroorganizma MRSA (proti meticilinu odporni zlati stafilokok), ki že več let spada med največje grožnje v bolnišnicah. Odporen je že proti skoraj vsem antibiotikom razen onim najmočnejšim, edino orožje v boju proti njemu je velika skrb za higieno, ki zmanjšuje možnosti širjenja okužb.
Kaj so antibiotiki Antibiotiki so zdravila, ki delujejo na bakterije tako, da jih ubijejo ali preprečijo njihovo rast. Uporabljajo se za zdravljenje bakterijskih okužb ljudi, živali in rastlin. Obstaja več razredov antibiotikov, ki se razlikujejo po kemijski sestavi in protibakterijskem delovanju. Antibiotik lahko učinkuje proti eni ali več bakterijskim vrstam, zato ni vsak primeren za zdravljenje vsake okužbe. |
Prenevarne operacije
Strokovnjaki so že pred časom opozorili, da je odpornost proti antibiotikom večja nevarnost za ljudi kot rak, zdaj pa so sporočili še, da primanjkuje novih zdravil za zdravljenje pacientov. Če antibiotiki ne bodo več učinkoviti, bodo ključni medicinski posegi, med njimi operacija črevesja, carski rez, kemoterapija in zamenjava kolka, postali prenevarni. Odpornost proti antibiotikom lahko prizadene vsakogar, mlade in stare, v vseh državah. Sicer se lahko pojavi naravno, a jo veča nespametna raba antibiotikov med ljudmi in živalmi. SZO je sestavila seznam proti antibiotikom odpornih okužb, ki jih je vse teže zdraviti in so zato največja grožnja zdravju, med temi so pljučnica, tuberkuloza in gonoreja. Odpornost proti zdravilom vodi v daljše bolnišnično zdravljenje, višje stroške zdravljenja in seveda višjo smrtnost.
Odpornost proti antibiotikom O odpornosti ali rezistenci bakterij proti antibiotikom govorimo, ko antibiotik izgubi sposobnost uničiti ali preprečiti rast bakterij. Nekatere so naravno odporne proti posameznim antibiotikom. Govorimo o notranji ali intrinzični odpornosti. Skrb vzbuja to, da nekatere bakterije, ki so v normalnih okoliščinah občutljive za antibiotike, postanejo odporne zaradi genetskih sprememb (pridobljena odpornost). Kljub antibiotiku preživijo ter se še naprej razmnožujejo in širijo, kar podaljša zdravljenje ali povzroči celo smrt. Okužbe, ki jih povzročajo odporne bakterije, utegnejo zahtevati intenzivnejše zdravljenje ter zdravljenje z drugačnimi in dražjimi antibiotiki, ki imajo lahko resnejše neželene učinke. |
Se vračamo v srednji vek?
Avtorji novega poročila SZO so zapisali, da raziskovalci sicer delajo na 51 novih antibiotikih, a je le osem inovativnih načinov zdravljenja, preostali so le različice obstoječih in so torej kratkoročna rešitev. Vodstvo SZO tako poziva k nujnemu in hitremu vlaganju v znanost, odkrivanje zdravil in klinični razvoj. »Obstaja velika potreba po razvoju in raziskovanju okužb, odpornih proti antibiotikom, kot je tuberkuloza, saj bomo sicer prisiljeni ponovno živeti v času, v katerem smo se bali navadnih okužb in tvegali življenje zaradi rutinskih operacij,« je izjavil generalni direktor SZO dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, dr. Suzanne Hill, direktorica oddelka za nujno medicino pri SZO, pa je dodala, da nujno potrebujemo nove antibiotike proti določenim tipom zelo nevarnih okužb, ki lahko paciente ubijejo že v par dneh.
No, pri SZO poudarjajo, da samo nove vrste zdravljenja ne bodo zadostovale v boju proti vse večji grožnji proti antibiotikom odpornih mikrobov. Nujno je tudi preprečevanje okužb in nadzor nad njimi, pravijo in zato že sestavljajo smernice za varno rabo antibiotikov, ne le med ljudmi, temveč tudi pri živalih in v kmetijstvu.
Preudarna raba Osemnajsti november je evropski dan antibiotikov; v zadnjih letih so se pobudi pridružile številne institucije in Svetovna zdravstvena organizacija, tako da dejavnosti ob tem dnevu potekajo po vsem svetu. Namen pobude je ozaveščanje o preudarni rabi antibiotikov in nevarnostih, ki jih za javno zdravje predstavlja pojavljanje odpornosti proti njim. Število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami, v Evropski uniji narašča, odpornost bakterij proti antibiotikom pa je velika grožnja za javno zdravje. Preudarna raba antibiotikov lahko pomaga ustaviti razvoj odpornih bakterij ter pripomore k temu, da ostanejo učinkoviti tudi za naslednje generacije. Predpiše jih lahko le zdravnik, to niso protibolečinska zdravila in ne morejo pozdraviti vsake bolezni. Jemanje antibiotikov iz napačnih razlogov, na primer proti prehladu ali gripi, ne bo pripomoglo k hitrejšemu okrevanju in utegne povzročiti neželene učinke. |
