Surovo kislo zelje pa kruh z medom

V našem želodčno-črevesnem traktu je na milijarde mikroorganizmov, naseljencev, za katere niti ne vemo, da obstajajo, vse dokler živijo v pravem ravnovesju. O ravnovesju govorimo, kadar je v črevesni flori najmanj tretjina prijaznih, to pomeni človeku koristnih bakterij. Zaradi vpliva strupenih snovi iz okolja, pretirane uporabe antibiotikov, hormonskih terapij in tudi zaradi škodljivih snovi v hrani se poruši, na kar nas opozorijo, denimo, bolečine v trebuhu, napihnjenost in vetrovi.

Prijaznost je lepa čednost

Nasprotno od prijaznih bakterij je v črevesni flori naseljenih več kot 450 vrst patogenih ali, bolj preprosto povedano, škodljivih mikroorganizmov, ki proizvajajo strupe, s katerimi povzročajo načenjanje črevesne stene, prodiranje v telo in zastrupljanje tega. Večini sta dobro znani E.coli in Candida Albicans, ki je lahko vzrok raznih glivičnih obolenj, cist, bolečin v sklepih... Neravnovesje črevesne flore lahko popravimo s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo probiotike in prebiotike, še bolje pa z ustrezno hrano.

Probiotiki v jogurtu, kefirju...

Mlečnokislinske bakterije (laktobacili) so med najbolj prepoznavnimi probiotiki in jih najdemo v sirotki, jogurtu, kefirju, surovem kislem zelju, zelnici... Zaužiti probiotiki se v črevesju namnožijo ter iz črevesja izpodrivajo patogene bakterije in viruse, nevtralizirajo njihove toksine in tako izboljšujejo imunski odziv telesa. Poškodovani črevesni flori pomagajo izboljšati njene funkcije oziroma ponovno vzpostaviti normalno delovanje.

Manj znani, a nič manj pomembni prebiotiki

Prebiotiki so za človeka neprebavljive snovi, ki v črevesju ustvarjajo ugodno okolje za rast koristnih črevesnih mikroorganizmov probiotikov. Za te so, zelo poenostavljeno rečeno, prebiotiki zajtrk, kosilo in večerja. Brez prebiotikov torej v črevesju ni ustreznih razmer za razvoj probiotikov, ki pomagajo pri razkrajanju hrane.

Inulin in oligofruktoza

Ta sta med najbolj znanimi. Izboljšujeta prebavo hrane v črevesju, omogočata večji izkoristek vitaminov ter povečujeta imunsko delovanje črevesja. Na veliko veselje tistih, ki neradi posegajo po prehranskih dopolnilih, ju najdemo v vrsti živil: bananah, korenini cikorije, artičokah, pšenici, ječmenu, lanenem semenu, ovsu, poru, čebuli, česnu, stročnicah, beluših, špinači, stročnicah in tudi medu. V posameznih živilih jih je sicer malo, a s pestro prehrano lahko zagotovo dosežemo količine, ki bodo zagotovile ravnovesje črevesne flore.

Kava iz cikorije

Zaradi poletja, ki ga skoraj ni bilo, se bodo najbrž kmalu začeli virusna obolenja, prehladi in gripa. Da bomo ustvarili razmere, ugodne za rast probiotikov, ki proizvajajo naravne antibiotike, bomo torej na jedilnik uvrstili živila, ki vsebujejo prebiotike. Kruh z medom, jogurt ter kava iz cikorije za dobro jutro, polnjene artičoke za kosilo, za popoldansko malico solata s kislim zeljem in čebulo ter za večerjo banana ali dve. Vse so okusne kombinacije živil, ki bodo poskrbele za red in mir v črevesju.