Stvari, ki (tudi) škodijo zobem

Že vrabci čivkajo, da sladkarije in brezalkoholne gazirane pijače škodijo našim zobem, toda sladkorji in kisline, ki se skrivajo v navidezno neškodljivih in celo zdravih živilih, lahko prav tako povzročajo pravo veselico v naših ustih. Tukaj je pet storilcev, za katere se večinoma niti ne zavedamo, da lahko povzročajo zobno gnilobo, in nekaj nasvetov, kako preprečiti ali omejiti škodo.

Sokovi in vitaminčki

Medtem ko so sveže iztisnjeni sadni sokovi polni vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, vsebujejo tudi veliko sladkorja, nekateri celo več od neprimerno bolj razvpitih gaziranih brezalkoholnih napitkov. Bakterije v naših ustih z veseljem pojedo te kupe sladkorja in ga pretvorijo v kislino, ki razžira zobno sklenino in lahko povzroča gnilobo.

Nekateri zobozdravniki zato priporočajo, da naravne sadne sokove pijemo po slamici, s čimer gre večina tekočine mimo naših zob. Vsekakor pa je po pitju pametno počakati vsaj tri četrt ure, preden si umijemo zobe. Če bi jih začeli drgniti takoj po zaužitju, bi lahko poškodovali sklenino, ki jo je omehčala kislina iz soka.

Nekateri žvečljivi vitamini imajo okus po žele bombonih – in za naše zobe niso prav nič boljši od njih. Sladkor, ki ga vsebujejo, se dejansko tako dobro prilepi na zobe, da je skoraj nemogoče, da ne bi povzročal kariesa. Kako se temu izogniti? Preprosto: bolje je vzeti vitamine v obliki tablet. Čeprav te niso tako zabavne in še zdaleč ne okusne, nekateri pa imajo težave z goltanjem večjih, ne škodujejo zobem.

Žar omaka in suho sadje

Poletni pikniki so nekaj krasnega. A veliko ljudi se ne zaveda, da z omakami za žar, s katerimi tako radi mariniramo piščanca ali svinjska rebrca, v resnici mariniramo tudi svoje zobe s sladkorjem, ki ga tovrstne omake vsebujejo v velikih količinah. In če pojemo precej takšne marinirane hrane, smo na dobri poti do obarvanja zob in gnilobe. Najpreprostejša rešitev je ščetkanje takoj po gostiji.

Medtem ko nekatere vrste sadja veljajo za dejansko koristne za zobe, denimo hrustljava jabolka ali hruške, ki vsebujejo veliko vode, to ne velja za posušeno sadje. Sicer zelo hranljivi prigrizek vsebuje veliko neceluloznih vlaknin, s katerimi se na zobe prilepi sladkor, podobno kot pri žele bombonih ali žvečljivih vitaminčkih. Edina rešitev je ščetkanje in nitkanje zob takoj po zaužitju posušenega sadja, s čimer odstranimo sladkorne obloge.

Z vodo nad belo vino

Rdeče vino utegne obarvati zobno sklenino, a belo ni nič kaj koristnejše za zobno higieno. Kislina v belem vinu najeda sklenino in izpostavlja zobe madežem druge hrane in pijače. A rešitev je prav okusna: poleg vina je dobro jesti sir, saj je bogat z beljakovinami, kalcijem in fosforjem, ki lahko uravnovesijo raven kisline v ustih. Obstaja pa tudi manj kalorična rešitev: če vino poplaknemo (v skrajnem primeru kar izperemo) z vodo, se bo znižala tudi raven kisline v ustih.