DEODORANTI

Strup pod pazduho

Objavljeno 12. april 2013 20.30 | Posodobljeno 12. april 2013 20.30 | Piše: Nataša Markovič

Neprijeten vonj, zlasti pod pazduhami, navadno odganjamo z dezodoranti. Veste, kaj se skriva v njih? Si z njihovo uporabo škodite?

Veste, kaj se skriva v dezodorantih, ki jih uporabljate?

Smo za odstranitev neprijetnega telesnega vonja pripravljeni ogrožati svoje zdravje? Z nanosom različnih dezodorantov na pazduhe, noge ter druge telesne dele počnemo prav to. Znoj sam po sebi skorajda nima vonja, specifičnega dobi v stiku z bakterijami na površini kože. Najugodnejše razmere za razvoj bakterij telo ponuja pod pazduhami, na stopalih in v kožnih gubah. Da bi preprečili neprijeten vonj, največkrat posežemo po dezodorantu, ki je v kombinaciji z antiperspirantom še nevarnejši za naše zdravje. Si zares želite na telo nanesti sestavine, kot so aluminijev klorid heksahidrat, tritanolamin (TEA), dietanolamin (DEA), butilhidroksitoluen (BHT), izopropilmiristat, parabeni in druge kemične spojine, katerih imen običajno sploh ne znamo prebrati? Proizvajalci, ki ponujajo dezodorante antiperspirante, ne navajajo količin, ki jih izdelek vsebuje – so sploh še v (zgornjih) mejah dovoljene uporabe?

Polno vprašanj, na katere niti raziskave ne podajo natančnega odgovora. Ker zatiralce neprijetnega telesnega vonja uporabljamo premalo časa, tudi laboratorijske podgane ne morejo podati zanesljivega odgovora na vprašanje vpliva teh preparatov na neposreden nastanek kožnih bolezni in rakavih obolenj. Aluminijev kloridheksahidrat, ki naj bi sestavljal 20 odstotkov razpršila, je v vsakem antiperspirantu: pri reakciji z elektroliti v potu ustvari čepke in zamaši znojne žleze za zaviranje potenja, strupi se zato z znojenjem ne morejo izločiti iz organizma in zastajajo v limfnih žlezah v telesu. Tudi sestavine zatiralcev neprijetnega vonja pronicajo skozi pore kože v bezgavke, prsno in drugo tkivo pod površjem kože.

image

Rakavi ali ne?

Mnenja o vplivih na zdravje so deljena. Nekateri znanstveniki trdijo, da parabeni in aluminijev klorid prodrejo v kri in vplivajo na nivo estrogena, ki je pomemben faktor za razvoj raka dojke, sočasno pa nekatere druge študije kažejo, da je verjetnost nastanka raka dojke zanemarljivo v primerjavi z jemanjem estrogena pri čezmerni telesni teži. Kljub temu je zanimiv podatek, ko so v raziskavah ugotovili, da se rak lahko razvije v petih različnih predelih prsi – zakaj se skoraj 60 odstotkov tumorjev pojavi v zgornjem robnem predelu, najbližje pazduham?

Poglejmo sestavine, katerih imena težko preberemo in izgovorimo. Tritanolamin in dietanolamin se uporabljata za uravnavanje pH, torej bazičnosti ali kislosti. Skupaj z izopropilom ustvarjata nitrozamine, ki so rakotvorna spojina oziroma lahko povzročijo raka. Parabeni, s katerimi proizvajalci podaljšujejo rok uporabnosti izdelka, povzročajo alergične reakcije, so mutageni, toksični in poškodujejo endokrini sistem; kopičijo se v telesu, dosegajo visoko koncentracijo in poškodujejo imunski sistem, kar vodi v razvoj različnih bolezni. Uporabi izdelkov, ki vsebujejo parabene, bi se morale izogniti nosečnice in doječe matere, saj lahko ta sestavina negativno vpliva na plod, otrok se lahko rodi s poškodovanim imunskim sistemom, prisotni so lahko tudi v materinem mleku.

Naravni izdelki

Primernejši za uporabo in manj škodljivi za telo so dezodoranti, ki vsebujejo alkohole, z nanosom sprva pospešijo znojenje, pozneje pa pobijajo bakterije, ki povzročajo neprijeten vonj. Če se že ne moremo odpovedati uporabi dezodorantov antiperspirantov, moramo vsaj prilagoditi njihovo uporabo: nanašajmo jih na čisto, suho kožo, ki nima ran zaradi depilacije ali britja. Zjutraj naj bi uporabljali dezodorant, saj je njegova primarna naloga prikrivanje neprijetnega vonja, antiperspirant pa zvečer, ko je intenziteta najnižja in v telesu zastaja najmanj strupov, a je treba ostanek na koži zjutraj sprati. Antiperspiranti delujejo 24 ur ali dlje, zato jih na začetku nanašamo na vsakih 24–48 ur, čez čas pa je lahko obdobje med nanosi nekaj dni ali tednov. Pri znojenju nog naj bi menjali nogavice dvakrat na dan, nosili obutev, ki diha, pred ponovno uporabo pa je treba obutev popolnoma osušiti.

V porastu je uporaba naravnih dezodorantov, vsebujočih minerale in kristale, ki podobno učinkovito preprečujejo nastanek neprijetnega vonja. Vsebujejo mikrogranule sode bikarbone, ki delujejo adstrigentno oziroma vpijajo izločeni znoj, čistijo kožo in jo ohranjajo suho. Pred nanosom je treba kristal navlažiti pod tekočo vodo, potem ga nanesemo na predel, kjer je znojenje intenzivnejše (pazduhe, stopala), tam bo ostal tanek sloj mineralnih soli, ki ohranjajo kožo suho, a ne preprečujejo znojenja.

Kljub vsem pripomočkom je še vedno najbolj pomembno vzdrževanje redne telesne higiene. Odločitev o uporabi sredstev z neraziskanimi sestavinami in njihovim vplivom na telo je sicer stvar posameznika, pa vendar mora biti zdravje pred neprijetnim telesnim vonjem.

Deli s prijatelji