Navada je železna srajca – pa naj gre za razvade ali dobre navade. Raziskava, objavljena v ameriški strokovni reviji Journal of Personality and Social Psychology, nasprotuje ideji, da stres vodi k slabim razvadam, kakršni sta denimo prenajedanje ali bolestno nakupovanje. Namesto tega dokazuje, da ljudje pod stresom delamo tudi dobre stvari, na primer ohranjamo telesno kondicijo ali jemo zdravo. Na kratko: stres res vodi k slabim razvadam, a hkrati tudi k dobrim – če jih seveda imamo.
Krofi proti otrobom
Ekipa raziskovalcev z zasebne univerze v južni Kaliforniji se je lotila pregleda vsakdanjih navad (in razvad) različnih skupin študentov v obdobju desetih tednov. Ker so hoteli videti, koliko volje ima nekdo v stresnem obdobju, so izbrali čas polletnih izpitov.
Ugotovili so, da so se študenti med izpitnimi roki, ko so pod stresom in jim primanjkuje spanca, še trdneje držali starih navad – kot da ne bi imeli energije, da bi se lotili česa novega. Tisti, ki so bili za zajtrk vajeni jesti krofe ali rogljičke, so v času izpitov jedli še več kalorične in nezdrave hrane. A enako je veljalo tudi za prežvekovalce otrobov – tudi ti so se držali rutine in jedli več zdrave hrane. Tisti, ki so bili vajeni prebirati dnevno časopisje, so to počeli tudi takrat, ko jim je zmanjkovalo časa. In redni obiskovalci telovadnic ter fitnesov so še raje trenirali, ko so bili pod stresom.
Moč volje
Wendy Wood, profesorica psihologije na univerzi v južni Kaliforniji in soavtorica raziskave, poudarja: »Ko je vaša volja na minimumu in imate le malo motivacije, še prej zapadete v stare razvade, denimo uživate nezdravo hrano in se ne gibljete dovolj – a le v primeru, če so to vaše običajne navade. Ugotovili pa smo, da se v takšnih razmerah ljudje še trdneje držijo tudi dobrih navad.«
Stres zmanjšuje moč volje: možgani so narejeni tako, da pod njegovim vplivom zaprejo tiste dele, ki se ukvarjajo z dolgoročnejšim načrtovanjem in poglobljenim razmišljanjem, to pa zato, ker so tovrstne možganske funkcije odvečne, kadar gre za preživetje. Možgani se pod stresom bolj zanašajo na hitrejše, primitivnejše funkcije, ki delujejo precej bolj samodejno. A to ne pomeni, da gre za prirojene vzorce obnašanja: številni postanejo samodejni šele z večkratnimi ponovitvami, pa naj gre za vožnjo s kolesom ali goltanje ocvrtega krompirčka, kadar smo živčni.
Vzeti si je treba čas
»Ko smo pod stresom, odločitev ne sprejemamo zlahka,« pravi prof. Woodova. »Pod pritiskom imamo le omejeno kapaciteto sprejemanja novih odločitev. Ko smo utrujeni, preprosto počnemo tisto, česar smo vajeni.« In ni pomembno, za kakšno početje gre.
A kako spremeniti ustaljene vzorce obnašanja? Treba si je vzeti čas in jih načrtno spreminjati, še preden pridemo v stresno situacijo. Če torej želimo v času, ko bomo pod stresom, storiti kaj dobrega zase, denimo iti na telovadbo, namesto da sežemo po sladkarijah, se moramo že prej začeti načrtno gibati.
»Gibanje, zdrava prehrana, dovolj spanja, izogibanje cigaretam – vse to mora postati nekaj samodejnega v vsakdanjem življenju,« pravi prof. Wendy Wood. »Če bodo to postale naše navade, se bomo k njim zatekli tudi v težkih trenutkih, ko ne bomo imeli trdne volje in energije, da bi počeli kaj drugega.« Dejstvo, da je navada železna srajca, lahko dela za nas ali proti nam.
