Naši predniki so se vsak dan srečevali z življenjsko nevarnimi situacijami, ob čemer sta se sproščala hormona kortizol in adrenalin (ustvarjajo ju trebušna slinavka, ščitnica, hipofiza in nadledvična žleza), ki sta povzročila hitrejše bitje srca in dotok energije v telo in možgane. Mišice so se napele, povečalo se je nastajanje holesterola, encimi v krvi so povzročili, da se je ta zgostila in v primeru poškodb hitreje strdila. Sproščati so se začeli endorfini, telesu lastna protibolečinska pomoč, poraba kisika se je povečala. V našem telesnem spominu iz pradavnine so tako še danes shranjeni ti odzivi boja na življenje in smrt z nevarnimi napadalci in živalmi.
In danes?
Danes ostajajo naši fizični odzivi na stres enaki, toda namesto zmage nad mamutom sprožajo infarkt, kap, raka, želodčne razjede in Alzheimerjevo bolezen. Zakaj? Če ne ustavimo nenehnega stresa z redno vadbo in sprostitvijo, postanejo presežki hormonov, namenjeni boju ali begu, dolgoročno zelo strupeni za vse večje organe in sprožijo vnetne procese v telesu. Kot če dajemo raketno gorivo v skuter in sčasoma pregori motor.
Namesto da bi se sprostili, pa položaj še poslabšamo s kavo in sladkimi poslasticami, da smo lahko v pogonu, kar sproži še več adrenalina.
Dolgotrajen neusmiljen kronični stres nas lahko ubije.
Prvi znaki stresa se navadno kažejo kot vedenjske spremembe, občutek nenehne razdražljivosti, pomanjkanje humorja, zatrta jeza, pri opravljanju več nalog hkrati čutite, da jih ne morete obvladati, zlomite se in jokate, ste utrujeni, a še kar ujeti v začarani krog.
Potem sledijo fizični simptomi: utripanje srca in glavobol, pomanjkanje teka ali želja po sladkih in škrobnih živilih, nespečnost, slaba prebava, mišični krči, pogosto uriniranje, zaprtje in/ali driska, suha usta, žeja, občutek mraza ali vročine.
Tudi možgani ne delujejo pravilno in pozabljate preproste besede ali imena. To je zato, ker stres ustvarja več prostih radikalov. Raziskava na Univerzi Stanford je pokazala, da povišana raven kortizola poškoduje povezave med možganskimi celicami, ki vplivajo na delovanje možganih funkcij. Na srečo se po končanem stresu povezave vzpostavijo nazaj.
Dolgoročno pa stres prav tako močno zakisa telo in ključni minerali se spirajo iz kosti in mišic, kar pušča posledice v črevesju. Pojavijo se avtoimunske bolezni, kožna obolenja, ekcemi, luskavica in sčasoma osteoporoza.
Če zveni znano, se morate ustaviti in počivati, saj lahko v naslednji fazi stres prinaša težave z duševnim zdravjem, infarkt ali kap. In zapomnite si, ne glede na to, ali stres izvira iz napornega odnosa, dela, bolezni, pomanjkanja denarja – vedno se lahko zavedate razlike med stresom in svojimi odzivi nanj. Pogovorite se z nekom o tem, kako se počutite, posvetujte se z zdravnikom, bodite telesno aktivni, svetuje Hazel Courteney, uveljavljena britanska novinarka s področja zdrave prehrane in duhovnosti, ki predlaga naslednjo pomoč proti stresu.
Izogibajte se …
|
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
