Vse hitrejši tempo v službi, vse krajši roki in (pre)dolg delovni čas: to so najpogostejši sprožilci stresa, s katerim se spopada 60 odstotkov zaposlenih v Evropi, je pokazala anketa, v kateri je sodelovalo 30.000 zaposlenih iz 31 držav. Stres, ki ga je avstrijsko-kanadski znanstvenik Hans Selye leta 1936 opisal kot nespecifičen odgovor telesa na zahtevo po velikih spremembah, lahko v daljšem obdobju povzroči srčno in možgansko kap ter bolezni ledvic. Stanje je znano od pradavnine, ko se je človek v nevarnosti odzval z begom. Nova raziskave so pokazale, da obstaja še ena vrsta odgovora na stres: zmrzovanje. Pojavi se, ko beg ne uspe. Če ste pod pritiskom zaradi rokov, se lahko zgodi, da se možgani izključijo in dela ne boste opravili.
Znanstveniki razlikujejo med štirimi vrstami stresa, intenziteta se razlikuje od človeka do človeka. Nekdo lahko občuti močan stres, kadar mora govoriti v javnosti, drugega to motivira. Pomembno je, da se stresa in njegovih posledic na organizem, vedenje in razpoloženje (čim prej) zavedamo, saj lahko negativno vpliva na odnose.
S stresom do maksimuma
Stres je lahko pozitiven izziv, saj nekatere spodbuja, da dosežejo maksimum. Če ste se na primer odločili, da boste tekli na (ljubljanskem) maratonu, se boste morali prisiliti k premikanju mej vzdržljivosti. Vrsta dobrega stresa, ki motivira, se imenuje evstres. V velikih količinah lahko tudi ta negativno vpliva na človeka, zato stresa nikoli ne smemo zanemariti. Krivulja človekove reakcije na stres, ki jo je razvil Peter Nixon, kaže različne nivoje stresa, ki vplivajo na naše spopadanje z življenjem: malo stresa, ki ga občutimo občasno, označuje zdravo napetost, a obstaja točka, na kateri nas začne kronični stres ovirati pri opravljanju nalog, enako kot obstaja točka evstresa, ki izboljšuje naše funkcioniranje v stresnih situacijah. Posledice dolgoročnega stresa so glavobol, tesnoba, žalost ali depresija, prenajedanje ali zavračanje hrane, napetost in bolečine v mišicah, nemir, bolečina v prsih, pomanjkanje motivacije, zloraba drog in alkohola ter pretirano kajenje, utrujenost, razdražljivost ali jeza, nezainteresiranost za tisto, v čemer sicer uživamo.
Izognite se televiziji, če je preveč stresna
Prepoznavanje nivoja stresa, ki ste mu izpostavljeni, je stvar emocionalne inteligence. Če se mu ne morete izogniti, spremenite sebe. Ne glejte teve programa, če na vas deluje stresno, če vas ob živce spravlja gneča na cesti, poiščite drugo pot do doma ali službe, če že imate veliko obveznosti, ne sprejmite novih, naučite se reči ne. Bodite odločnejši in dobro upravljajte svoj čas, naučite se razdeliti naloge in obveznosti. Na vse poskušajte gledati bolj pozitivno, naučite se spopadati z izzivi, ne ukvarjajte se s stvarmi, na katere ne morete vplivati. Sprostite se in čim bolj uživajte.
