Tudi o tem, s kakšnimi vajami za pozornost lahko urimo spomin, s certificirano trenerko spomina Jasmino Lambergar.
Kaj vse prispeva k pešanju spomina? Drži, da ga načenja tudi vsakodnevni stres?
Pozabljamo zaradi motenj zapisovanja, shranjevanja ali priklica informacij. Eden najpogostejših vzrokov je pomanjkljiva pozornost, zaradi katere informacije nismo zapisali in je zato ne moremo priklicati. Spominske sledi lahko zbledijo, nove lahko škodujejo starim, če informacij ne uporabljamo in jih ne povezujemo z novimi, se izgubijo. Hitreje pozabimo tudi, če nimamo interesa. Na pomnjenje vplivajo še psihiatrična stanja, infekcije, zastrupitve, srčno-žilna in nevrološka obolenja, zdravila (vplivajo negativno ali ugodno). Po možganskih poškodbah je možna vrnitev v normalno življenje z rednim izvajanjem vaj, medtem ko pri bolezenski izgubi spomina (demenci) pešanje spomina z vajami lahko upočasnimo. V vseh primerih je nedejavnost lahko pogubna, saj izguba spomina povzroči pasivnost, apatijo in osamitev. Zato se v Centru za urjenje spomina ukvarjamo z vajami za njegovo krepitev, in sicer s študenti, zaposlenimi in aktivnimi starejšimi. Zadnja leta se je povečalo povpraševanje po programih za zaposlene. Kronični stres vpliva na pomnjenje, kar se kaže v težavah s spominom, mišljenjem, učenjem, zmanjšani koncentraciji in pozornosti. Z možganskim fitnesom lahko obvladujemo stresne okoliščine in izboljšamo pomnjenje.
Kaj spomin je?
Sposobnost sprejemanja, shranjevanja, prepoznavanja in priklica informacij. Senzorni spomin je vezan na čutila. S pozornostjo preidejo informacije v kratkoročni spomin, s ponavljanjem pa v dolgoročnega, ki je lahko eksplicitni, vezan na zavestni priklic informacij, ali implicitni, vezan na dražljaje, ki ga izzovejo, in se izraža nezavedno.
Kako si lahko najhitreje zapomnimo informacijo, ki nas dosegajo? Kaj je pri pomnjenju najpomembneje?
Pomnjenje je odvisno od motivacije, pozornosti, interesa, tudi od smiselnosti, od okolja, denimo hrupa, vpliva barvnih vibracij. Na spomin vplivajo tudi izvršitvene funkcije: volja, načrtovanje, namenskost in samozavedanje. Z vajami lahko te funkcije ozaveščamo in krepimo.
Kakšna je razlika med težavo s spominom in težavo s pozornostjo?
Pozornost je proces, pri katerem je koncentracija usmerjena na točko našega zanimanja. Motnje pozornosti se kažejo v usmerjanju pozornosti, vzdrževanju, razpršenosti na več dražljajev in jih zelo pogosto doživljamo kot motnje v spominu. Denimo: če sproti pozabimo, kaj iščemo, potem gre za motnjo spomina in je priporočljivo obiskati zdravnika. Če pa ne najdemo vsega, kar iščemo, tedaj gre za motnjo pozornosti, ki pa jo lahko z vajami izboljšamo. Brez treninga pozornosti ne more biti uspešnega treninga spomina.
Ali obstaja kakšna preprosta vaja za krepitev spomina, kratkoročnega in dolgoročnega?
V minuti se spomnimo čim več besed z enajstimi črkami. Iščimo nasprotja, pare, predmete istih oblik, naučimo se vsak teden eno tujko in jo uporabljajmo, naštevajmo podrobnosti s fotografij ...
Je za zaposlovanje spomina koristno reševanje križank?
Je, če jih rešujemo z drugo roko, kot sicer pišemo.
