Pogosto menite, da nobena stvar ni narejena tako, kot bi morala biti, če se je ne lotite sami? Ali od drugih in od sebe zahtevate ogromno? Če ste na obe vprašanji odgovorili pritrdilno, potem ste človek, ki mu pravimo perfekcionist. V tem primeru vam priporočamo, da pazite na zdravje.
| Kaj je bistveno? Perfekcionistom se zdi vse izjemno pomembno, zato ne znajo določiti prioritet. Ne znajo zanemariti zadev, ki niso najpomembnejše, in se osredotočiti na bistvo naloge. Napake so za njih nekaj, čemur se je treba za vsako ceno izogniti, nikakor pa ne morejo sprejeti dejstva, da se lahko človek iz napak tudi marsikaj nauči. |
Nesposobni sodelavci
Kanadski raziskovalci z univerze Toronto vse tiste, ki so nagnjeni k popolnosti, opozarjajo, da lahko s to obsedenostjo pokvarijo odnose z bližnjimi, poleg tega pa tudi resno ogrozijo svoje zdravje. Med številnimi motnjami, ki nastanejo kot posledica perfekcionizma, je najpogostejša jeza zaradi slabo ali ne dovolj dobro opravljene naloge. Ta povzroča vse večji stres, pojavijo se motnje prehranjevanja, tesnoba in potrtost, nato pa še konkretne bolečine, je pokazala kanadska raziskava.
Takšni ljudje ne sprejemajo dejstva, da je lahko nekaj dobro narejeno tudi takrat, kadar ne ustreza njihovim merilom. Naloga je po njihovem prepričanju uspešno opravljena le, če bi določeno zadevo naredili tudi oni ali jo uredili po svoje. Spoznanje, da popolnosti ni, zato nihče ne more biti popoln, je za perfekcionista nesprejemljivo. Vselej se trudi, da bi zadevo izpeljal popolno, do zadnje podrobnosti, potem pa je vedno znova razočaran, ker mu to ni uspelo. Enako velja tudi za njegove sodelavce, ki so vsi po vrsti nesposobni, površni ipd.
Večni nezadovoljneži
Ljudje, ki težijo k popolnosti, so večno nezadovoljni s svojim videzom, sami sebi se zdijo predebeli ali presuhi, skratka – nikoli ne dosežejo tiste točke, ko bi bili zadovoljni s sabo. Zaradi tega živijo v nenehni napetosti, strah jih je, da naloge, ki so jo dobili, ne bodo izpeljali dovolj dobro ipd. Razdražljivi so in svoj nemir prenašajo še na sodelavce. Verjetnost, da naloge zaradi tega res ne bodo opravili tako, kot bi jo lahko, je zaradi tega večja. Ker se ne morejo sprostiti in sprijazniti s tem, da bo naloga dobro opravljena tudi v primeru, če se jim bo zdelo, da bi lahko vse skupaj izpeljali še bolje, bodo zaradi tega trpeli.
Takšna izpostavljenost nenehnemu stresu in strahu pred neuspehom neizogibno vodi k različnim boleznim. Pogosti so glavoboli, ki se lahko razvijejo v migrene, pojavijo se želodčne motnje, ki vodijo v prebavne težave, stresni hormoni povzročajo zvišanje krvnega pritiska, višajo se maščobe, povečajo se možnosti za nastanek sladkorne bolezni ter za bolezni srca in ožilja, imunski sistem oslabi. In kaj svetujejo kanadski strokovnjaki? Predvsem razne tehnike sproščanja, odkrite pogovore, zdravo življenje z uravnoteženo prehrano in veliko gibanja. Značaj pa se tako ali tako ne da spremeniti ...
