Stroka opredeljuje astmo kot eno najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni. Vzrok za njen pojav ni znan, potrjeno pa je, da vnetje pospešujejo in poslabšujejo alergeni, denimo izločki hišne pršice, pelod, poklicni alergeni, virusi in bakterije, zaradi katerih so dihalne poti zožene, dodatno pa jih lahko ovirata tobačni dim ter hladen oziroma suh zrak. Vendar je treba z njo živeti, navsezadnje to počne približno šestnajst odstotkov odraslih Slovencev in ravno toliko otrok.
Med njimi je Danijela Vrečič; pravzaprav ne ona, ampak njen 12-letni sin Tim. »Naj takoj povem, da naš Tim nima zelo agresivne oblike astme, ampak milejšo, z njo se uspešno borimo že skoraj deset let. Prvič se je napad pojavil, ko je imel približno dve leti in pol. Tim je bil v varstvu pri babici in ko sem se vrnila iz službe, je že zelo težko dihal in hlastal za zrakom. Ker v družini nihče ni imel podobnih simptomov, sem sprva mislila, da je le prehlajen. Zato nisem nič kaj hitela k zdravnici, temveč sem počakala na dogovorjeno uro. Zdravnica me je pozneje grdo oštela, češ da je otrok za v bolnišnico, ker je bil nivo kisika v krvi že zelo nizek. K sreči so mu inhalacije pomagale in hospitalizacija ni bila potrebna. Naj povem, da mi je ta zdravnica, ki ni bila Timova osebna zdravnica, zelo slabo pojasnila, kaj se z njim dogaja. Dobila sva samo zdravilo in poslala naju je domov, zato mi ob drugem napadu težkega dihanja ni bilo čisto jasno, kaj moram storiti, in sem se zopet obrnila na zdravstveni dom. Tokrat mi je njegova osebna zdravnica bolje pojasnila, namreč da ima Tim astmo in da bo potrebno zdravljenje. Predpisala mu je zdravilo, jemal ga je do enajstega leta,« pove Vrečičeva.
Tim je nato prejemal zdravilo flutikazonpropionat vsak dan zvečer pred spanjem en vpih, po potrebi, pred večjimi napori ali ob bolezni, pa tudi salbutamol. To zdravilo je moral imeti vedno pri sebi, za vsak primer. Obiskovala sta tudi šolo za astmo, ki jo organizirajo na pediatrični kliniki in kjer so jima pokazali pravilno uporabo »bučke«, s katero se jemlje zdravilo, in kako pomembno je, da si potem spereš usta. »Ta šola je tudi mene podučila, kaj je astma in kako jo sprejeti. Tima so testirali na alergene in ugotovili, da je alergičen na pozne trave, pasjo dlako in pršico. Seveda smo takoj kupili posteljnino, ki ne dopušča razvoja pršic, in poskrbeli za čistočo – prah. Psa k sreči nismo imeli, sem pa opazila, da je imel Tim res večje težave pozno poleti, ko so cvetele določene vrste trav – ambrozija in podobno,« pravi sogovornica, ki ne pozabi, kako hudo je bilo pravzaprav na začetku, ko je bil sin še majhen in ni nihče natančno vedel, kako in kaj.
Astma in pomlad Astma je kronična vnetna bolezen, pri kateri nastane vnetje dihalnih poti. To vodi v preobčutljivost dihalnih poti, posledica tega pa so ponavljajoče se epizode dušenja, piskanja, napetosti v prsnem košu in kašljanja. Poslabšanje stanja lahko sprožijo telesna dejavnost, onesnaženost, hladen zrak, okužbe dihal in izpostavljenost povečanemu deležu različnih alergenov v zraku pri preobčutljivih bolnikih. Ljudje z astmo imajo pogosto tudi seneni nahod (alergijski rinitis). Pri tistih, ki imajo samo seneni nahod, je treba tega dobro zdraviti, s čimer lahko zmanjšamo možnost nastanka alergijskega vnetja v pljučih – astme. Pri nekaterih bolnikih se težave s smrkanjem, kihanjem in težjim dihanjem spomladi poslabšajo. Za marsikaterega astmatika je pomlad precej neugodna, saj v zrak »pripelje« različne alergene, ki lahko obolelim pokvarijo marsikateri dan. Res pa je, da jim večje težave kot pomlad povzroča sezona prehladov. |
Tudi z astmo lahko igram nogomet
Tisti, ki astme nimajo, so nemalokrat prepričani, da so ljudje s to boleznijo prikrajšani, da zaradi nje ne (z)morejo živeti življenja, kot bi si ga želeli. Vendar, kot pravi sogovornica, le ni tako.
»Res nikoli nisem imela občutka, da bi bil Tim ali družina zaradi tega prikrajšana, da ne bi mogli živeti življenja, ki si ga želimo. Tim ima še dva starejša brata in ni se mi zdelo, da bi zmogel kaj manj kot onadva. Prej bi rekla, da je še bolj živahen pa tudi bolj samostojen. Mogoče tudi zato, ker je že od malega sam odhajal na 14-dnevne terapije na Debeli rtič. Prvič je bil star štiri leta in je imel krasno vzgojiteljico, tako da so bile vsakršne moje skrbi, kako bo preživel dva tedna brez mene, čisto odveč. Bolj je skrbelo mene kot njega in pozneje se je še kar rad vračal,« pravi Timova mati Danijela Vrečič.
Tako Tim od četrtega leta kljub astmi trenira nogomet, pri tem ga bolezen nikoli ni ovirala, pravi mati. »Na treningih sem ga prav občudovala, koliko energije je imel, saj je pretekel vse starejše soigralce na igrišču. Zelo veliko energije ima. Tudi v šoli je bil pri teku med najboljšimi in so ga večkrat vzpodbujali k treniranju teka, vendar je njegova prva ljubezen nogomet.«
Vrečičeva še pove, da bi morali starše z otroki, ki bolehajo za astmo, takoj čim bolj informirati, saj je tudi sama nekatere stvari izvedela dokaj pozno. Staršem, ki skrbijo za astmatika, pa še svetuje, naj ne komplicirajo preveč in otrok ne zavijajo v vato, temveč jim pustijo živeti, kot živijo njihovi zdravi vrstniki, seveda pa naj se trudijo čim bolj izogibati stvarem, ki bi pri njem sprožile reakcijo.
