»Od nekdaj se je kmetovalo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, sredozemski narodi pa imajo še danes opoldansko siesto,« pripoveduje predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov, dermatologinja Aleksandra Dugonik, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Končno smo po precej hladnem obdobju dočakali sonce, zato predlagam, da pogovor začneva s prijetno temo. Kako pozitivno vpliva na naše zdravje?
Človeški organizem je ustvarjen za to, da živi pod soncem, a ljudje so hitro spoznali, da se mu je treba prilagoditi in se naučiti z njim sobivati. Že od nekdaj se je denimo kmetovalo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, sredozemski narodi pa imajo še danes opoldansko siesto. Sonce sicer pozitivno vpliva na naše počutje in poskrbi, da se v koži oblikuje predstopnja vitamina D, ki se v telesu potem presnovi v aktivno stopnjo. A koža je ta proces sposobna izvesti z zelo majhnimi količinami ultravijoličnih (UV) žarkov, že majhna porjavelost pa je njen odgovor na to, da je bilo sonca preveč.
Sončenje, tudi če za kratek čas, je torej vedno slabo.
Tako je. Načrtno izpostavljanje soncu za pridobivanje rjave barve pravzaprav poznamo zelo kratek čas. To početje se je razvilo v tridesetih do štiridesetih letih prejšnjega stoletja v bogatem francoskem sloju, ki je poletja preživljal na Azurni obali. Nastal je nov modni trend, ki ga je promovirala tudi Coco Chanel, ljudje pa smo sčasoma ponotranjili prepričanje, da smo porjaveli bolj privlačni.
Sončenje ima takojšnje in zapoznele škodljive učinke na kožo. Po kolikšnem času bomo opečeni, pa je odvisno od količine UV-sevanja v ozračju in občutljivosti naše kože. Za nekatere je dovolj le pet minut.
Učinki sonca se na koži akumulirajo. Zaradi čezmernega in pogostega izpostavljanja UV-žarkom sčasoma postane tanjša, na določenih predelih pa se zadebeli. Sonce povzroča propadanje kolagenskih vlaken in posledično nastanek gub. Za ljudi je moteč tudi pojav pigmentnih madežev oziroma kot povedo sami, neenakomerna porjavelost. Najmanj pa jih pozna najbolj žgočo kronično poškodbo kože, in sicer pojav različnih vzbrsti, ki so lahko predstopnja kožnega raka ali že rak. Ugotovljeno je, da z današnjim načinom življenja napolnimo dovoljeno oziroma potrebno akumulacijo UV-žarkov na koži že do 18. leta.
Katere vrste kožnega raka so najbolj razširjene in ali se število bolnikov v Sloveniji povečuje?
Obstaja veliko oblik kožnega raka, saj lahko ta nastane iz skoraj vsake celice kože. Načeloma veliko skupino različnih oblik kožnega raka delimo na nemelanomske oblike in samostojno, zelo nevarno obliko kožnega raka, melanom. Najbolj razširjen pa je bazalnocelični karcinom, ki je najpogostejši, a na srečo manj nevaren, saj zelo redko tvori zasevke. Druga najpogostejša vrsta kožnega raka je ploščatocelični karcinom, ki se običajno pojavlja na predelih kože, ki so pogosto izpostavljeni soncu, kot so obraz, spodnja ustnica in ušesa. Najbolj nevarna, ker se zasevki hitro širijo v druge dele telesa, in na srečo najredkejša vrsta pa je melanom, ki nastane iz pigmentnih celic kože. Melanom lahko nastane iz pigmentnega znamenja, pogosteje pa kot nova vzbrst na koži, ki hitro raste in se spreminja.
Kožni rak, razen melanoma, je po podatkih iz Registra raka za Slovenijo za leto 2010 obsegal 16,3-odstotni delež bolnikov med vsemi bolniki z rakom. Med moškimi je pogostejši le rak prostate, med ženskami pa dojke. Med letoma 2006 in 2010 je imelo na sto tisoč oseb nemelanomsko vrsto kožnega raka 939 moških in 1008 žensk. Za leto 2013 ocenjujemo, da se je številka pri moških povzpela na 1204, pri ženskah pa na 1229. Melanom sicer ostaja manj razširjena vrsta kožnega raka, ki pa ima z leti največji prirastek. Število bolnikov pa se veča tudi, ker so ljudje bolj ozaveščeni in pogosteje prihajajo na preglede, zato tudi odkrijemo več rakov.
Prve znake lahko opazimo z rednim pregledovanjem kože. Na kaj moramo biti pozorni?
Kar nam raste na želodcu ali dojki, žal ne vidimo, kožni rak pa raste pred nami, zato bi želeli, da se ljudje pregledajo vsaj enkrat mesečno. Pregledati je treba pigmentna znamenja, ki se ne smejo spreminjati v barvi, velikosti in obliki. Vsaka taka sprememba je namreč že lahko znak za melanom. Načeloma se rakotvorno spreminjanje v pigmentnem znamenju začne samo na enem delu, zato bodimo pozorni predvsem na pigmentno tvorbo na telesu, ki izstopa iz povprečja in je drugačna od drugih znamenj. Ljudje morajo biti pozorni tudi na vsako vzbrst, ki nastane na novo in se hitro spreminja. Barva in oblika pri hitro spreminjajočih se vzbrsteh nista merodajni, zato mora mnenje podati osebni zdravnik ali dermatolog.
Veliko lahko torej storimo sami, kljub temu pa kožni rak ni vedno posledica sonca?
Na nastanek vplivajo tako notranji kot zunanji dejavniki. Največ vemo o zunanjih, torej o ultravijolični svetlobi, ki ima negativen vpliv na kožo, zato spodbujamo ljudi k zmanjšanju vsaj tega dela tveganja.
Zdaj je tudi čas, ko se mnoge pripravljajo na poletje s pomočjo solarija. Kako ta vpliva na nastanek kožnega raka?
Solarij je naprava za pridobivanje zagorelosti z UVA-žarki, katerih lastnost je manjša energija (manj opeklin) in globlje prodiranje v kožo. Dokazan je tudi njihov vpliv na razvoj kožnega raka. Kot sem že dejala, zdrave zagorelosti ni.
Pri nekaterih ljudeh je možnost zanj večja kot pri drugih. Kdo naj bi se še posebej izogibal sonca?
Večje tveganje za pojav melanoma je pri ljudeh, ki imajo veliko pigmentnih znamenj, ter pri osebah z izrazito belo poltjo in rdečimi lasmi. Nekoliko večja možnost je tudi pri osebah, katerih svojci so imeli kožnega raka. Povečano tveganje za razvoj nemelanomske oblike kožnega raka pa se pojavlja tudi pri ljudeh z zavrtim imunskim sistemom zaradi zdravil. To so ljudje po presaditvi organov in kostnega mozga in tudi bolniki, ki prejemajo imunosupresivna zdravila zaradi drugih bolezni.
- Ustrezna izbira kreme za zaščito pred soncem
Izdelek mora vsebovati širokospektralne filtre ali imeti pravilno razmerje UV-filtrov, ki nas ščitijo pred UVA- in UVB-žarki. Ta podatek je naveden na embalaži, na novejših izdelkih pa označen s črko A s krogcem, ki zagotavlja priporočljive količine razmerja UV-filtrov.
Stopnja zaščitnih filtrov naj bo visoka, vsaj 30, še bolje pa 50, saj na kožo običajno nanesemo premalo kreme in zato ne dosežemo stopnje zaščite, ki je zapisana na embalaži.
Izdelke za zaščito pred soncem je treba nanesti večkrat dnevno, po vsakem kopanju ali brisanju z brisačo.
Za otroke izbiramo med varovalnimi pripravki, ki so prilagojeni otroški koži in so osnovani na fizikalnih/mineralnih UV-filtrih, ki so za njihovo kožo bolj varni, obenem pa zaradi sipanja svetlobe na prašnih delcih dajejo viden odsev na koži, kar omogoča, da lahko pravočasno opazimo, na katerih predelih jih nismo namazali in kdaj so se ob otrokovih aktivnostih ali brisanju odstranili.
- Kako preprečiti kožnega raka
Kar najbolj zaščitite otroke (zadrževanje v senci med najmočnejšim UV-sevanjem, nošenje zaščitnih pokrival in oblačil, dosledna uporaba izdelkov z zaščitnimi UV-filtri (stopnja zaščite od 30 do 50).
Ne sončite se in ne uporabljajte solarija.
Med 10. in 17. uro ostanite v senci.
Zaščitite kožo in oči (zaščitno pokrivalo, zaščitna oblačila, sončna očala).
Preprečite nastanek sončnih opeklin in zagorelosti.
Redno si pregledujte kožo in obiščite zdravnika ali dermatologa, če opazite spreminjanje ali rast vzbrsti (pigmentnih znamenj), predvsem pa, ko opazite novo vzbrst, ki hitro raste in se spreminja.
