Ob prelomu leta je bila iz najglobljih predalov in z zaprašenih polic »poklicanih in pristojnih« izbrskana dolgo v pozabo odrinjena, čeprav ves čas tudi pri nas prisotna homeopatija. Na zdravniški zbornici so jo odobrili v delu, ko se s to zdravilsko metodo ukvarjajo (tudi) zdravniki. Od prelomnega sklepa na njihovi skupščini lahko ti to počnejo brez strahu, da bi izgubili licenco. Preostala alternativa je bila za zbornico očitno prevelik zalogaj. Pred kratkim je na prvem tridnevnem festivalu celostnega zdravja Dao Yah v Cankarjevem domu širša javnost lahko dobila vpogled, kako naj bi zdravniki in zdravilci skupaj skrbeli za bolnike.
Nepregledno zdravilstvo
Zdravilstvo pri nas ni urejeno, zakon pa je zastaral, še preden je zaživel. Med okoli 900 zdravilci so tako tisti, ki so pridobili medicinsko znanje bodisi na medicinski, zdravstveni bodisi farmacevtski fakulteti, a tudi taki, ki so ga dobili na katerem od tečajev ali ga sploh nimajo in se izdajajo za zdravilce ter obljubljajo čudežno ozdravljenje.
Med prevladujočim delom zdravnikov je precejšen odpor do vsega, kar ni v okviru uradne medicine; konvencionalna medicina v dodiplomski študij ne vključuje niti osnovnega seznanjanja z zdravilstvom. Pojasnjene so ločnice, kdaj gre za komplementarno oziroma celostno medicino in seveda za tradicionalno kitajsko, indijsko ajurvedo ipd. Vse našteto in še marsikaj drugega spada pod zdravilstvo.
Hrana je živilo in zdravilo Sodobni človek tudi danes ogromno pridobi, če prisluhne modrostim indijske tradicionalne medicine – ajurvede, pravi Biljana Dušić, dr. med., svetovalka ajurvedske medicine, saj je bitje, v katerem so zavest in duševne vsebine čvrsto prepletene s telesom. Pri ajurvedi namreč velja, da lahko posameznik dolgoročno ohranja zdravje, če pozna svojo psihosomatsko konstitucijo (fluide) in inteligentno sodeluje z danostmi, ki jih ta prinaša. To pomeni ustrezno prehranjevanje, ustrezen življenjski slog, če je treba, pa svoja kronično šibka tkiva krepi s pretežno rastlinskimi pripravki. V ajurvedi, enako kot pri Hipokratu, velja, da je hrana živilo in zdravilo. Povsem enakovreden dejavnik zdravja je tudi stanje naše duševnosti. Skrb za širše in globlje razumevanje lastnih duševnih nasprotij, konfliktov in stanj je zato drugi steber skrbi za zdravje. Indijska tradicionalna medicina za duševne in telesne dejavnike zdravja oziroma bolezni ponuja številne metode, ki so učinkovite in uporabne tudi za sodobnega človeka. |
Vprašati svojega zdravnika?
V Sloveniji bi torej potrebovali nov zakon o zdravilstvu z delujočo zdravilsko zbornico na eni strani, na drugi pa bodisi uvedbo predmeta v okviru dodiplomskega študija bodisi dodatno usposabljanje v sklopu zdravniške zbornice za zdravnike šolske medicine, da bi spoznali vsaj osnove zdravilstva.
Ne nazadnje je raziskava med več kot 700 zdravniki, ki jo je opravila predsednica odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije dr. Danica Pavlič, pokazala, da bi kar 77 odstotkov med njimi želelo o zdravilskih metodah izvedeti več, če bi jih o tem izobraževali zdravniki. Tatjana Cvetko, dr. med., pa je med drugim ugotovila, da sta samo na koprskem območju dve tretjini od 160 vprašanih že uporabljali dopolnilne metode zdravljenja. Toda le slaba tretjina je o tem spregovorila s svojim zdravnikom, ker niso vedeli, kakšno je njegovo stališče do alternativnih metod zdravljenja...
Eno ali drugo?
Specialistka psihiatrije Zdenka Čebašek Travnik pravi, da bi to lahko prekinili s preprostim stavkom: lahko še nekaj vprašam? Večina zdravnikov se bo verjetno odzvala pozitivno in povedala, kaj meni o določeni (dopolnilni) obliki zdravljenja, ter bolnika opozorila, na kaj naj bo pozoren pri uporabi posamezne zdravilske metode. Dialog bi bil lažji, če bi zdravniki pridobili vsaj osnovno znanje o zdravilstvu in tako zmanjšali tveganje, da ne bi ljudje pri resnih težavah predolgo odlašali z uveljavljenim in nujnim kliničnim zdravljenjem.
Številni med njimi pa niso samo zadržani do zdravilstva in komplementarne medicine, ampak tudi zavračajo možnost, da bi bili zdravniki uradne medicine »dopoldne zdravniki, popoldne pa zdravilci«. Še toliko manj, da bi zdravilske metode uporabljali tudi pri svojem delu.
Evropski zgledi
Zgledi po evropskih državah so glede homeopatije različni; v EU lahko zdravniki zdravijo s homeopatijo in predpisujejo homeopatska zdravila za uporabo v humani medicini, le v Sloveniji še ne. Lahko je vključena v dodatno zasebno ali javno zavarovanje. Samo v evropskih državah naj bi se s homeopatijo zdravilo več kot sto milijonov ljudi, sicer pa je delež uporabnikov komplementarne medicine v svetu med desetimi in 70 odstotki ali celo več.
Povsod pa ostaja uradna medicina trdno na prvem mestu, zdravilstvo je dopolnilno, primerno za blažje težave, lajšanje stisk in kot pomoč pri preventivni skrbi za zdrav življenjski slog in krepitev zdravja. Pri tem so že zdaj skupni prizadevanja preventivne uradne medicine in nekateri tradicionalni pristopi v rokah izobraženih in izkušenih zdravilcev.
Več kroničnih bolezni
Specialistka za homeopatijo dr. Maruša Hribar pojasnjuje, da smo ljudje rojeni s posebnim odtisom – na telesni, čustveni, miselni in duševni ravni. Seveda želimo živeti s čim manj bolečinami, boleznimi in stiskami, a temu se ni možno vedno izogniti, se pa prek njih lahko marsikaj naučimo in spremenimo. Ravnotežje ter pot iz bolezni in stisk lahko poiščemo tudi s pomočjo homeopatije, ki je blaga, vendar učinkovita podpora v procesu zdravljenja. Del tega je tudi to, da se naučimo sprejemati težave in da imamo ob njih primerno podporo.
Kot še dodaja, je v sodobnem svetu manj nalezljivih bolezni in več kroničnih, in če so bile na primer alergije nekoč obrobna težava, so danes vse večji zdravstveni izziv. V ospredje sta stopili še poglobljena obravnava otrok z učnimi težavami in motnjami pozornosti ter kakovost življenja tistih, ki morajo trajno jemati zdravila. Homeopatija se je znova uveljavila prav na področjih, na katerih so zdravstvene težave kompleksne in zahtevajo celostni pristop.
Ohranjanje zdravja v času revščine Časi revščine so pokazali, da je mogoče kljub gmotnemu pomanjkanju zdravje ohranjati tudi brez velikih finančnih obremenitev zdravstvenih fondov, pravi Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo. Med skrajnim pomanjkanjem so na Kitajskem delovali tako imenovani bosonogi zdravniki, ki so kljub skromnemu poznavanju medicine veliko pripomogli k ohranitvi zdravja. Kitajska medicina je del tradicije enega največjih ljudstev na svetu. Jutranje energijske vaje, preprosta sezonska prehrana iz domačega okolja, veliko dela, kolesarjenje in odmaknjenost od civilizacijskih razvad, vse to je postavilo Kitajsko med najhitreje rastoča gospodarstva našega planeta. Za zdravje lahko največ naredi vsak sam z zdravim življenjskim slogom in to utrjuje vse življenje. |
