Na to opozarjajo tudi študentje ljubljanske medicinske fakultete, ki se že nekaj mesecev pripravljajo na javnozdravstveni dogodek Krog zdravja 2016, ki bo v sredo, 20. aprila, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Že šesto leto zapovrstjo nastaja v sklopu prostovoljnega projekta Misli na srce, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS). Srčno-žilne bolezni (najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se maščobne celice nalagajo v stene krvnih žil) so v razvitem svetu, čedalje bolj pa tudi v manj razvitem, vodilni vzrok umrljivosti odraslih, zato je pomembno, da čim več ljudi izve, zakaj nastanejo in kako jih je mogoče preprečevati. K nižji obolevnosti Slovencev želimo prispevati tudi bodoči zdravniki, so povedale Nina Anžič, Katja Čič in Meta Smerkolj, študentke 2., 3. in 4. letnika medicine, ki skupaj s številnimi kolegi (tudi iz drugih projektov študentov medicine) in nekaj zunanjimi sodelavci pripravljajo dogodek, ki bo tudi letos zagotovo pritegnil veliko mimoidočih. Prejšnja leta se je ob stojnicah ustavilo tudi po 10.000, celo 12.000 ljudi in vsako leto so naredili več kot 5000 meritev. Vabilu se rade odzovejo znane osebnosti – koga pričakujejo tokrat, naj ostane presenečenje.
Na stojnicah (letos jih bo 14) bodo obiskovalce seznanjali z nevarnostmi srčno-žilnih bolezni in dejavniki tveganja, izvajali bodo brezplačne meritve krvnih in drugih kazalnikov zdravstvenega stanja krvnega sladkorja, celokupnega holesterola, krvnega tlaka, gleženjskega indeksa, ogljikovega monoksida v izdihanem zraku, pljučne kapacitete in funkcije … Obnoviti bo mogoče znanje prve pomoči in se poučiti o temeljnih postopkih oživljanja v primeru možganske kapi ali srčnega infarkta, tudi o uporabi AED, avtomatskega elektronskega defibrilatorja.
Vpliv Na srčno-žilne bolezni je mogoče vplivati z zdravim načinom življenja in zdravljenjem pridruženih bolezni. |
Prejšnja leta je bilo največ zanimanja za meritev holesterola. Tega je najbolj priporočljivo izmeriti zjutraj na tešče, saj hrana v petih odstotkih vpliva na rezultat. Na vrednost je treba čakati le 30 sekund, prav tako so hitre druge meritve, zato pričakujejo, da bo tudi letos odziv dober. Meritve so anonimne, vsak dobi kartonček z rezultati. Če ti niso v mejah priporočenih vrednosti, svetujejo obisk osebnega zdravnika. Sicer pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da se vrednosti vseh meritev, razen krvnega sladkorja (sladkornih bolnikov je več kot včasih), iz leta v leto manjšajo. Alarmantnih vrednosti ni več – pred petimi leti so zaradi zelo visokega krvnega tlaka nekaj ljudi napotili na urgenco, lani sta imela le dva, ki sta si dala izmeriti tlak, zgornjo vrednost malo pod 200 enot.
Preprečimo jih!
Med najpomembnejše bolezni srca in žilja spadajo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in druge redkejše bolezni (npr. anevrizma aorte). Dejavniki tveganja za njihov nastanek so povišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna nedejavnost, stres, spol in starost. V rodnem obdobju ženske redkeje kot moški obolevajo za temi boleznimi, po menopavzi pa se tveganje pri obeh spolih izenači. Ženske, ki prejemajo oralno hormonsko kontracepcijo, so bolj ogrožene kot isto stari moški. Ena od glavnih zdravstvenih težav zahodne civilizacije je arterijska hipertenzija, ki jo ima kar od 30 do 50 odstotkov odraslih. Večina hipertonikov dolgo nima težav, vendar previsok krvni tlak kot dejavnik tveganja za aterosklerozo in organske okvare dolgoročno ogroža zdravje in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo, opozarjajo študentke.
Brezplačno in strokovno Študentje medicine, zdravniki in drugi strokovnjaki bodo v sredo, 20. aprila (od 10. do 18. ure), na Prešernovem trgu v Ljubljani svetovali o preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Na dogodku Krog zdravja 2016 bodo na voljo tudi brezplačne meritve krvnih in drugih zdravstvenih parametrov. Merilnikov bo dovolj, zato nikogar ne bodo odslovili, prosijo pa, da obiskovalci vzamejo številko in počakajo, da pridejo na vrsto. |
Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročita možganska kap in srčni infarkt. Možgansko kap klinično opredelimo kot skupek nevroloških izpadov, ki trajajo več kot 24 ur in so posledica motene prekrvitve možganov. Ta lahko nastane zaradi zamašitve žile s strdkom (ishemična možganska kap) ali zaradi krvavitve (hemoragična), me poučijo sogovornice. Pri prepoznavi možganske kapi in ustreznem hitrem ukrepanju nam lahko pomaga kratica GROM. G (govor): bolnik z možgansko kapjo si težko zapomni stavek in ga ponovi za nami; R (roke): ko ga prosimo, naj roke iztegne v višini ramen, ena roka takoj omahne; O (obraz): ko ga prosimo, naj se nam nasmehne, so ustnice na eni strani povešene; M (mudi se): ob opaženih znakih pri svojcu ali mimoidočem ne omahujte, ampak takoj pokličite 112 in povejte, da je človeka zadela akutna možganska kap. Hitrejša ko je zdravniška pomoč, boljša je prognoza zdravljenja.
Srčni infarkt je nenaden zaplet koronarne ali ishemične bolezni srca, za katero je značilna motena oskrba srčne mišice s krvjo. Glavni vzrok zoženja koronarnih arterij je ateroskleroza, redko pa je zmanjšana prekrvitev posledica nenadnega krča koronarnih arterij. Posledice ateroskleroze so lahko kronični sindromi (stabilna angina pektoris ob naporu, občasno šepanje) ali akutni sindromi (srčni infarkt, možganska kap), še izvem v pogovoru.
Z zdravim načinom življenja nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšamo življenje. Prav tako je pomembno farmacevtsko zdravljenje dejavnikov tveganja, ki se le s spremembo življenjskega sloga ne dajo več popraviti. Zaradi učinkov preventive na ravni primarnega zdravstvenega varstva in akutne oskrbe bolezni srca se je umrljivost zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot polovico.