Spremenimo življenjski slog,
 srce nam bo hvaležno

Srčne bolezni so večinoma posledica nezdravega načina življenja. Ker je danes vse več debelih ljudi, tudi vse več otrok, se lahko bojimo, da bo tudi srčnih bolezni vse več, pravi prof. dr. Igor Zupan, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ko opozori, da je treba za zdravo srce skrbeti že od otroštva. »Debelost je tesno povezana s sladkorno boleznijo, ta pa je ena največjih nevarnosti, da se pri bolniku razvije tudi srčna bolezen. Tisti, ki se zredijo že v otroštvu, imajo veliko možnosti, da ne bodo dočakali starosti. Tako imenovani zdrav življenjski slog lahko bistveno vpliva na izboljšanje.«

Na vprašanje, kaj je treba storiti, odgovarja: »Iz prehrane je treba izvzeti nezdrave maščobe, to so maščobe živalskega izvora v trdnem stanju, vključiti omega 3 in omega 6 maščobe v pravilnem razmerju, kar lahko dosežemo z rednim uživanjem najkakovostnejših rastlinskih olj, kot je oljčno, arganovo, tudi olje oljne repice, kokosovo, palmino in bučno olje. Rdeče meso lahko v manjših količinah uživamo le brez maščobe, predvsem pa je treba jesti sveže sadje in zelenjavo. Posegajmo po tistem sadju, ki pri nas trenutno zori, in po zelenjavi, ki je zrasla na naših tleh ali v naši bližini. Za zelenjavo velja, da je najboljša, ko je sveža. Poleg tega bomo srcu najbolj pomagali z rednim dnevnim gibanjem. Pomembno je tudi, da se navadimo obvladovati stres, pri čemer bosta v veliko pomoč meditacija in joga.«

Po poti, ki vodi do zdravega srca

Na zdrav življenjski slog, ki ga je treba negovati že v otroštvu in ki najbolj pripomore k temu, da bo naše srce dolgo zdravo, so ob letošnjem svetovnem dnevu srca opozorili tudi na slovenskem društvu za zdravje srca in ožilja in sporočili, da je vsak posameznik sam odgovoren za zdravje svojega srca. Predsednik društva kardiolog dr. Matija Cevc je ob tem dejal: »Na srce je treba misliti, zanj skrbeti in ga krepiti že od otroštva, če želimo, da nam bo zvesto služilo brez nevšečnosti, ki jih povzročata njegovo pešanje in oslabelost. Skrb za zdravo srce že v otroštvu zagotavlja zdravo in zadovoljno odraslost, kar vodi tudi v srečno in zdravo starost. Da bi to dosegli, ga je treba obvarovati pred nepotrebnimi škodljivimi vplivi. Pred vsemi negativnimi vplivi ga ne moremo (npr. onesnaženo okolje), lahko pa ga pred tobačnim dimom, alkoholom, maščobami, ki vodijo v poapnenje žil, in pred zvišanim krvnim tlakom.« Spodbujanje zdravih življenjskih navad in izogibanje škodljivim vplivom že od otroštva je tudi poslanstvo Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in vodilo letošnjega svetovnega dneva srca, katerega geslo je Po poti, ki vodi do zdravega srca.

Dr. Matija Cevc je ob tem opozoril še na morebitno uvedbo terapevtskih skupin zdravil pri nas, ki bi najbolj prizadela prav srčno-žilne bolnike. »V Sloveniji smo bili v preventivni dejavnosti doslej zelo učinkoviti, saj nam je uspelo v zadnjih 30 letih znižati smrtnost zaradi bolezni srca in žilja za skoraj 50 odstotkov. Varčevalni ukrepi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bodo ta uspeh izničili. Po eni strani bo uvedba terapevtskih skupin bistveno poslabšala sodelovanje bolnikov, zlasti tistih v primarni preventivi, ob tem pa vemo, da imajo tako imenovani restriktivni ukrepi negativen vpliv na predpisovanje ustrezne terapije. Dokaz za to so izkušnje iz Nemčije, kjer imajo uvedene terapevtske skupine in na katero se ZZZS sklicuje kot na zgled, in Velike Britanije: v Nemčiji ima npr. ustrezno urejeno dislipidemijo le 42 odstotkov bolnikov, v Veliki Britaniji, kjer tega nimajo, pa skoraj dvakrat več, kar 80 odstotkov.«

Prezgodnja smrt

Srčno-žilne bolezni so še vedno najpogostejši vzrok za prezgodnje umiranje v Sloveniji, saj za njihovimi posledicami vsako leto umre od sedem do osem tisoč ljudi. Najbolj ogroženi so moški v starosti od 54 do 64 let, ženske umirajo starejše. Nekaterim državam je uspelo bolezni srca s preventivnimi programi zajeziti, tudi Slovenija je med njimi. Med najpogostejšimi boleznimi srca, ki pestijo Slovence, je koronarna bolezen, pojasni prof. dr. Igor Zupan. »Pri njej so zamašene drobne žilice v srčni mišici. Če se takšna žilica popolnoma zamaši, bolnik doživi srčni infarkt, kar pomeni, da del srca ne dobi kisika in hrane in zato odmre. Če je to večji del, pomeni, da gre za obsežen srčni infarkt, ki ga bolnik pogosto ne preživi.« Vse več je tudi ljudi s srčnim popuščanjem: »V Sloveniji je po ocenah okoli 60.000 bolnikov, ki se zdravijo zaradi srčnega popuščanja. Vzroki za to so koronarna srčna bolezen, visok krvni tlak, redkeje pa napaka na srčnih zaklopkah ter kardiomiopatije. Znaki popuščanja srca so zmanjšana zmogljivost, težko dihanje, močno bitje srca pri naporih (npr. med hojo po stopnicah), pogostejše tiščanje na vodo ponoči, kronični kašelj, ki se pojavlja zlasti pri obremenitvi, hladne okončine, otekanje nog, gležnjev, zadrževanje vode v trebušni votlini, modrikaste ustnice, uhlji in nos,« zdravnik opiše vzroke bolezni.

Trenutno so slovenskim srčnim bolnikom na voljo vsi najsodobnejši načini zdravljenja njihovih srčnih težav. Prof. dr. Zupan upa, da bo tako tudi v prihodnje, in dodaja, da lahko sami vplivamo na nekatere dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni in tako preprečimo morebitni srčni infarkt, možgansko kap ali periferno žilno bolezen. »Sami lahko vplivamo na nekatere dejavnike tveganja, to so zvišana raven holesterola, visok krvni tlak, kajenje, telesna nedejavnost, debelost, sladkorna bolezen.« Na nekatere dejavnike tveganja, kot so starost, moški spol, bolezni srca in žilja v družini, pa ne moremo vplivati, sklene.