Čeprav tehtajo manj kot poldrugi kilogram, so sposobni ustvariti simfonijo, izdelati načrt za letalski motor ali napovedati pot planeta po njegovi orbiti. To so naši možgani. Sivkasto-rjavkasto tkivo, ki na prvi pogled ni videti prav nič fascinantno, skriva neverjetno kompleksnost: z možgani dojemamo, kaj se dogaja okoli nas, sprejemamo odločitve, oblikujemo in priklicujemo spomine, hkrati pa skrbijo za tako samoumevne stvari, kot je dihanje ali to, da stojimo pokonci.
Sto milijard nevronov
Človeške možgane sestavlja kakih sto milijard živčnih celic – nevronov. Še pomembnejše pa so povezave med njimi. Vsak od njih se lahko povezuje z vsaj tisoč drugimi, tako da lahko imamo v njih najmanj 100 bilijonov povezav. Dolge naj bi bile okoli 200.000 kilometrov.
V Ljubljani bodo 15. maja odprli razstavo Možgani, zgodba od znotraj Ameriškega naravoslovnega muzeja iz New Yorka, ki zanimivo, zabavno in interaktivno prikazuje, kako organ deluje, čuti, čustvuje, razmišlja in se spreminja. Pri pripravi razstave, ki bo na Gospodarskem razstavišču na ogled vse do 24. avgusta, so sodelovale tudi druge ustanove iz Italije, Španije in Kitajske. Pri nas je imelo pomembno vlogo slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa, ki je skupaj z ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani pripravilo še vrsto spremljevalnih dejavnosti, kot so delavnice, in več kot 40 predavanj na temo možganov, na katerih bodo nastopili strokovnjaki z najrazličnejših področij.
|
Najbolj skrivnostni organ
Večina stvari, ki se dogaja v možganih, je kombinacija električnih impulzov in kemičnih procesov. Poznamo nekaj osnovnih procesov, denimo, kako se shranjujejo spomini, kako se možgani učijo. Glavna lastnost, ki omogoča učenje, je verjetno ta, da se povezave med nevroni lahko spreminjajo, krepijo ali redčijo: ohranjajo se močnejše povezave, ki jih pogosto uporabljamo, in umirjajo tiste, ki jih uporabljamo malo, pravi doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., nevrolog na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana in predsednik Sinapse.
Napredek pri spoznavanju možganov je po zaslugi sodobne tehnologije v zadnjem desetletju velik, vendar še vedno poznamo le njihov delček, pojasnjuje dr. Koritnik. »Kakor je dejal neki znanstvenik: 'Če bi njihovo poznavanje označili z enim kilometrom, smo zdaj šele pri nekaj milimetrih.'« Znanje o njih se sestavlja kot mozaik z majhnimi kamenčki, slikovito opiše naš sogovornik. »Zelo redko se zgodi, da bi se dokopali do revolucionarnih odkritij – v resnici se znanje zlaga košček za koščkom, in to na vseh področjih nevroznanosti.«
Možgani najstnikov
Možgani imajo čudovito sposobnost, da se znajo prilagajati in spreminjati. »Vsi to s pridom uporabljamo vsak dan in vse življenje. Ko si starejši, se je sicer težko naučiti voziti kolo, ni pa nemogoče,« pravi dr. Blaž Koritnik.
Ogromno se dogaja, ko nastajajo: ko plod raste v maternici, nastaja četrt milijonov nevronov na minuto! Takrat se ustvarjajo tudi prve povezave, ki se oblikujejo na podlagi prvih izkušenj, ki so že v maternici in po rojstvu. Te povezave se spreminjajo še dolgo po končanem otroškem obdobju. »Vemo, da najpozneje dozorijo sprednji deli možganov, ki so pomembni za racionalnost, odločanje, načrtovanje. To znanje nam koristi tudi pri razumevanju najstnikov: pri njih ti deli še niso do konca dozoreli in zato še ne znajo dobro racionalno presojati. Včasih je treba reči, tako pač je in tega ne moremo spremeniti. Čas bo prinesel spremembe v najstniške možgane,« pove dr. Koritnik.
Vedno več bolezni možganov
Nevrodegenerativnih bolezni je vedno več, predvsem zaradi staranja prebivalstva, opozarja dr. Blaž Koritnik. Morda najbolj znana je alzheimerjeva demenca, jih je pa še cel kup, a so redkejše. To so bolezni, katerih vzroke zelo slabo poznamo: približno vemo, kaj je narobe, ne vemo pa, zakaj. To pomeni, da tudi ni učinkovitega zdravljenja. »Večina drugih organov je precej bolj enostavna. Obstaja kup bolezni, ki jih težko prepoznamo in ne znamo pozdraviti, a možgani vodijo. Pri večini nevrodegenerativnih boleznih gre za kombinacijo nečesa, kar prinesemo na svet z geni, in večinoma neznanih dejavnikov okolja ali naključij.«
Pomembno pa je, da se ljudje zavedajo nevarnosti takšnih bolezni in da vsak pri sebi poskuša storiti čim več, da bi se jim izognil ali zmanjšal tveganje. Kakor pravi dr. Koritnik, raziskave kažejo, da je tretjina prebivalstva Evrope posredno ali neposredno prizadeta zaradi možganskih bolezni. Stroški zdravljenja takšnih bolezni presegajo stroške srčno-žilnih in onkoloških bolezni skupaj. »To ni le problem nevroznanstvenikov, to je problem celotne družbe.«
Poškodba možganov
nas spremeni
»Kar lahko posameznik naredi, je splošno pravilo, ki pomaga tudi pri boleznih drugih organov – zdrav način življenja, se pravi zdrava prehrana, telesna aktivnost in izogibanje različnim škodljivim razvadam. Pogosto pozabljamo, da je za možgane pomembna tudi telesna aktivnost: so del telesa in uporabljajo iste krvne žile kot drugi organi. Prav tako jih je treba varovati pred poškodbami. Ko si zlomiš nogo, se kost po navadi zaraste in nimamo večjih težav, če si poškoduješ možgane, pa to pogosto pomeni, da postaneš drug človek,« pove dr. Koritnik.
V tej zvezi se velikokrat govori tudi o miselni aktivnosti. »Treba pa se je zavedati, da se to včasih precej poenostavlja: določene vaje za krepitev miselne aktivnosti so večinoma neke bližnjice, ki niso tako učinkovite, kot jih predstavljajo. Recimo reševanje križank: vse lepo in prav, dokler je to le ena od miselnih stvari, ki jih počnemo. Zagotovo je najpomembnejše, da ohranjamo miselno pestrost, se pravi, da iščemo čim več različnih izzivov, da to niso samo križanke, ampak ohranjamo stike s prijatelji, se družimo z ljudmi, se udeležujemo kulturnih dogodkov, potujemo. In bolj ko možgane stimuliramo na različne načine, bolj jih bomo lahko na različne načine tudi uporabljali. Nasveti so razmeroma enostavni, kar pa ne pomeni, da jih zlahka upoštevamo,« sklene dr. Blaž Koritnik.
Enajst let Sinapse
Slovensko društvo za nevroznanost združuje slovenske nevroznanstvenike, ki pogosto niso niti vedeli, kaj počne kdo drug za vrati svojega laboratorija. Društvo skrbi tudi za odpiranje nevroznanstvenikov navzven, da spregovorijo o tem, kaj počno, zakaj počno, kako pomembni so možgani. »Vsi jih uporabljamo vsako sekundo pri vseh stvareh, ki jih počnemo. Zato je prav, da vemo, kako takšen organ raziskujemo. In pri Sinapsi se trudimo, da bi čim več govorili o tem, in vidimo, da ljudje temu radi prisluhnejo, predvsem v tednu možganov, ki je vsako leto tretji teden v marcu,« pravi dr. Blaž Koritnik.
