Zadnje čase nas z vseh strani bombardirajo z oglasi za prehranska dopolnila: glukozamin za obrabljen hrustanec, beljakovinski napitki za bodibilderje, L-karnitin za kurjenje maščob, BCAA aminokisline za regeneracijo. Človek dobi občutek, da brez vseh dopolnil ne bo mogel kakovostno trenirati in dosegati rezultatov. Zato smo se obrnili na nekoga, ki bi o tem znal povedeti kaj konkretnega. Prof. dr. Edvin Dervišević, dr. med., je predstojnik katedre za medicino športa na Fakulteti za šport v Ljubljani, vodja več rehabilitacijskih klinik po svetu, bil je tudi uradni zdravnik slovenske odbojkarske reprezentance, nista pa mu tuja niti tradicionalna medicina niti alternativno zdravljenje.
»Nikoli nisem priporočal prehranskih dopolnil, nisem pa bil niti proti, če so jih športniki jemali. A mislim, da je zdrava prehrana povsem dovolj. Poznam vrhunske športnike, kot je Mitja Petkovšek, ki so jedli pravilno prehrano in niso uživali nobenih dovoljenih ne nedovoljenih dopolnil. Problem pa je v neosveščenosti ljudi o pravilni športni prehrani, zaradi česar začno jemati nedovoljena sredstva, in to celo v rekreativnem športu,« poudarja prof. Dervišević.
Športno in zdravo
Športna prehrana nekoč ni veljala za zdravo prehrano. »Zato smo želeli športniku dati nekaj zdravega, saj je njegova kariera kratka, življenje pa dolgo. Tradicionalno je za športnika pri hrani prišlo v poštev od 60 do 65 odstotkov ogljikovih hidratov, 20 odstotkov maščob in le 12 do 15 odstotkov maščob. V zadnjem času se to malce spreminja in v obrok po treningu damo do 30 odstotkov beljakovin zaradi mikrotravm v mišicah. Meni to ni všeč, saj energijo dajejo ogljikovi hidrati,« dodaja sogovornik.
Športnik mora biti previden. Včasih se s kakšnimi dopolnili kratkoročno pokažejo kakšni rezultati, dolgoročno pa je zgodba drugačna. »Z medicino športa se ukvarjam že 30 let in doživel sem že veliko prehranskih trendov. Včasih so nas strašili pred maščobami, zdaj pa ugotavljajo, da sladkor naredi veliko več škode.«
Prehranska dopolnila se dodajajo le, če v običajni hrani primanjkuje določene snovi. Športniki potrebujejo antioksidante zaradi oksidacijskega stresa, a jih lahko dobijo z običajno prehrano, proizvajalci dopolnil pa prepričujejo ljudi, da brez njihovih izdelkov ne bodo mogli trenirati. A pokazalo se je, da imajo ljudje, ki uživajo proteinske praške, pogosto težave z ledvicami. »Žalostno je, da tudi kolegi in kolegice priporočajo prehranska dopolnila – če imajo korist od tega. Poglejmo samo glukozamin. Pred 15 leti sem dejal, da je morda malo boljši od placeba, danes pa je dokazano, da je njegov učinek celo slabši od placeba. Ljudje ga jemljejo za sklepe, čeprav ne naredi nič,« pravi prof. Dervišević.
»Beljakovinski napitki pridejo v poštev v fazi regeneracije, če vemo, da nimajo stranskih učinkov, ne bomo pa bazirali regeneracije na njih. Med treningi mora biti dovolj počitka, da se glikogen obnovi. V prve pol ure po napornem treningu bi moral športnik zaužiti trdo hrano, saj samo s tekočino ne moremo nadoknaditi izgube glikogena. A to je tiste pol ure v celem dnevu, ko lahko poješ tako rekoč vse,« se nasmehne prof. Dervišević.
| Lajšanje športnih poškodb Prof. Edvin Dervišević zagovarja čim več telesne vadbe in čim manj kemije: »Še ne tako dolgo nazaj so športnike po poškodbah zdravili v ležečem položaju. To je katastrofa za športnika. Tudi če ima športnik zlomljeno kost, mu lahko nastavimo longeto in elektrostimulator, ki mu stimulira mišico. Kakšne tablete naj bi jedel športnik? Nobenih! Športniku ne dajemo zdravil, ampak mu pomagamo na druge načine. Seveda mu damo analgetike, če je res treba. Problem pa so številne bolečinske blokade, ki zaradi kortikosteroidov uničujejo tetive. Obstajajo odlične terapevtske metode, kot je ekscentrična kontrakcija za rehabilitacijo skakaškega kolena. Zato organiziram seminarje in izobraževanja o rehabilitaciji in prehrani,« sklene Dervišević. |
