Sodobna prezaposlenost staršev pogosto pomeni, da se šolarji v težko pričakovanih prostih dneh kratkočasijo v organiziranem varstvu in med preštevilnimi dejavnostmi, zato pri načrtovanju počitnic pobrskajmo po svojih spominih: kaj smo v otroštvu pogrešali, v čem smo najbolj uživali?
Prihodnji teden bo za tisoče naših šolarjev eden najveselejših v letu. Slovenci smo znani po tem, da se o preživljanju počitnic običajno odločimo v zadnjem hipu; družine se bodo po vsej verjetnosti znova odpravile v zdravilišča ali na smučarijo, zaradi uvedbe enotnih, enotedenskih počitnic pa je znova povsem upravičen strah, da si bodo mnogi v strahu pred gnečo v domačih zimskih središčih raje izbrali tujino. A kakor koli in kjer koli: težko pričakovane počitnice bodo predvsem priložnost za premor med številnimi obveznostmi, ki se jim bistri možgančki preostale dni v letu ne morejo izogniti. In ker so sodobni šoloobvezni otroci mnogo bolj obremenjeni kakor prejšnje generacije, so prihajajoči prosti dnevi zanje še toliko dragocenejši!
Umik od šole in rutine
»Počitnice otrokom ne pomenijo zgolj predaha od šolskih obveznosti, ampak tudi predah od vsakodnevne rutine. In vsi vemo, da je občasni oddih od rutine potreben in dobrodošel,« je prepričana dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije. »Čas počitnic naj bo zato organiziran drugače kot čas, ko hodijo v šolo. To ne pomeni, da potrebujejo enotedenski počitek, temveč nekaj posebnega!« Lenarjenje torej lahko mirno odpišemo, svetuje dr. Poljak Lukekova, kajti aktivno preživete počitnice otroka ne bodo obremenjevale, če bodo seveda načrtovane v skladu z njegovimi interesi, najpomembnejše pa je, da se starši veselijo oddiha z njimi: prihodnji teden naj bo zato predvsem priložnost za skupna družinska doživetja! »Starši naj se spomnijo svojih počitnic. Kaj so si od njih zapomnili? Naj poskušajo tudi za svoje otroke ustvariti lepe spomine, ti pa običajno izvirajo iz skupaj preživetega časa. In seveda naj tisto, kar so sami najbolj pogrešali, zdaj omogočijo njim. Če so bili njihovi starši nenehno zaposleni, naj si prizadevajo, da bodo lahko čim več časa prosti, če so se med počitnicami dolgočasili, naj se domislijo česa novega, če se mora otrok učiti, naj bo to, če je res treba, omejeno zgolj na nekaj dni.«
Dejavnosti ne smejo biti obveznost!
Nova doživetja so torej to, kar daje nov zagon, motivacijo, radost in seveda nepozabne izkušnje, ideje, kako preživeti težko pričakovane trenutke, pa nam ponujajo tudi turistični delavci in različne oblike organiziranega varstva ter delavnic za tiste otroke, katerih zelo zaposleni starši si žal ne morejo privoščiti dela prostih dni. In zgodb o počitnicah, ki prej obremenijo, kakor sprostijo družino, je žal čedalje več. »Vse več staršev nima časa za preživljanje dragocenih trenutkov z otroki in tako zanj organizirajo vse mogoče prostočasne dejavnosti, kar seveda povzroča preobremenjenost otrok, saj njihove dejavnosti hitro postanejo posledica starševske zaposlenosti in ne njihovih lastnih interesov; otroka to postopoma izčrpava in lahko privede tudi do upora. Enako velja za preživljanje časa med počitnicami: če so dejavnosti zunaj družinskega kroga posledica zaposlenosti staršev, obstaja veliko večja možnost, da bo takšno preživljanje časa za otroka naporno, nezanimivo, stresno in mu ne bo dalo možnosti za učinkovit predah. V tem primeru šolske obveznosti le nadomesti z obveznostmi do družine, torej da ne predstavlja dodatnega bremena, in to ne omogoča počitka,« opozarja dr. Poljak Lukekova. Številne dejavnosti za najmlajše same po sebi torej niso tvegane, če izhajajo iz interesov otroka, a če je motivacija posledica nekega zunanjega dejavnika, kot je denimo večna stiska staršev s časom, so lahko nadvse nevarne!
Načrtovanje s sodelovanjem
Želje otrok je treba z odraščanjem vsekakor vse bolj upoštevati, a previdnost niti tu ni odveč, kajti neverjetno hitro lahko zaidemo v drugo smer: z razvojem samostojnosti se spremeni tudi njihov pogled na preživljanje prostega časa in počitnic, a čeprav njihovega mnenja nikakor ne gre zanemariti, jim ravno tako ne gre prepustiti vsega nadzora, sklene družinska terapevtka: »Tudi na prehodu v srednjo šolo, ko otroci sebe že radi doživljajo kot samostojne, potrebujejo vodstvo in nadzor nad prostim časom. Načrtovanje počitnic v obdobju mladostništva pa bo za družino najlažje s sodelovanjem in skupnim dogovarjanjem. Mladostnik zaradi svoje težnje po samostojnosti potrebuje občutek, da ima vpliv na svoj čas – starši pa potrebujejo občutek, da je njihov otrok v varnem okolju.«
